Court allows appeal, ruling contractual penalty cannot be directly enforced under loan agreement clauses.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi 9. 7. 2025 ter opravljena izvršilna dejanja pa razveljavijo in se predlog za izvršbo zavrne, v II. točki pa tako, da mora upnik dolžnikoma povrniti 267,99 EUR ugovornih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa.

II. Upnik mora dolžnikoma povrniti 398,66 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov z dne 20. 8. 2025 zavrnilo (I. točka izreka sklepa) in odločilo, da morata dolžnika upniku povrniti 298,65 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v 8 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta dolžnika. Navajata, da se sodišče ni opredelilo do ugovora dolžnikov, da višine terjatve iz naslova plačila pogodbene kazni ob sklenitvi notarskega zapisa ni bilo mogoče določiti brez dodatnega ugotavljanja, zaradi česar notarskega zapisa v tej zvezi ni mogoče šteti kot primeren izvršilni naslov. Dolžnika v ugovoru navajata, da ob sklenitvi notarskega zapisa višina pogodbene kazni ni bila znana oziroma določljiva brez dodatnega ugotavljanja, tako, da notarski zapis SV 292/2023 ne more predstavljati ustreznega izvršilnega naslova za neposredno izvršbo terjatev iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude pri izročitvi vinkulacije zavarovalne police.

V predmetnem primeru je notarski zapis vseboval dogovor o pogodbeni kazni, katere končna višina ob sklenitvi zapisa ni bila znana in je bila odvisna od trajanja zamude dolžnika pri izročitvi vinkulacije zavarovalne police. Ker obveznost ob sklenitvi notarskega zapisa še ni bila zapadla in višina kazni ni bila objektivno določljiva brez naknadnega ugotavljanja dejstev, notarski zapis ne more predstavljati izvršilnega naslova. Smiselno enako stališče je zavzela tudi ustaljena sodna praksa (sklicujeta se na sklep VSL I Ip 1191/2020 in sodbo VSRS II Ips 74/2020).

Po 20. členu ZIZ mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je listina, na podlagi katere se predlaga izvršba, izvršilni naslov po zakonu. Sodišče prve stopnje je v tem primeru preizkus opravilo le formalno, ne pa vsebinsko, ali notarski zapis vsebuje določeno oziroma določljivo obveznost. Nadalje 21. člen ZIZ določa, da se izvršba lahko opravi le v mejah, določenih z izvršilnim naslovom. Ker v notarskem zapisu ni določen znesek pogodbene kazni, ampak je bil določen šele z enostranskim izračunom upnika, je sodišče dovolilo izvršbo za terjatev, ki v izvršilnem naslovu sploh ni bila navedena.

Pri vsem navedenem pa je sodišče prve stopnje tudi bistveno kršilo določilo 21. člena ZIZ, v delu ko je zmotno enačilo splošno klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” z izrecnim soglasjem za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Nadalje je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o ugovoru dolžnikov napačno uporabilo določilo 26. člena ZIZ, v delu, ko je odločilo, da sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnikov iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezana na nastop negativnega dejstva, za katerega predhodni postopek ugotavljanja izvršljivosti pogodbene kazni ni bil potreben.

Sodišče prve stopnje pa je v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa nadalje tudi napačno kvalificiralo pravno naravo pogodbene kazni in tudi napačno uporabilo sodbo opr. št. VSL I Cpg 280/2017. Dolžnika pa nadalje tudi vztrajata, da sta v roku sklenila vse zavarovalne police in zavarovalne police vinkulirala v korist upnik, pri čemer dolžnika še dodajata, da je prvi dolžnik dne 3. 11. 2025, to je po izteku ugovornega roka in pred iztekom roka za pritožbo, s strani Zavarovalnice A., po elektronski pošti prejel poziv za plačilo stroškov izdaje vinkulacije oziroma zastave po zavarovalni polici št. 000.

Dolžnika pa sta v zvezi z dokazovanjem dejstva, da so bile zavarovalne police sklenjene, v ugovoru predlagala tudi zaslišanje priče B. B., ki bi kot zavarovalni agent, ki je za dolžnika urejal vinkulacijo zavarovalnih polic za stanovanje v C. in D., lahko izpovedal glede izdaje vinkulacije v korist upnika in o drugih okoliščinah v tej zvezi, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, s čimer je sodišče prve stopnje v tem delu tudi bistveno kršilo določila postopka in nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Z zavrnitvijo zaslišanja predlagane priče pa je sodišče prve stopnje tudi kršilo pravico dolžnikov do izjave in kontradiktornega postopka (22.

člen Ustave RS). Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 292/2023 z dne 27. 7. 2023 zaradi izterjave pogodbene kazni zaradi zamude z izročitvijo vinkulacije zavarovalne police.

6. Skladno z načelom stroge formalne legalitete, ki je uzakonjeno v določbi 17. člena ZIZ, je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov kot se ta glasi, zato ne more upniku prisoditi manj, več ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova. ZIZ v 20.a členu določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Tudi 4. člen Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) kot predpostavko, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo obveznosti. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na tudi le na posamezno izmed več obveznosti.

7. Višje sodišče v konkretni zadevi pritrjuje pritožbi v delu, v katerem dolžnika uveljavljata, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” z izrecnim soglasjem za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. V tretjem odstavku 5. člena Posojilne pogodbe so se stranke sicer dogovorile, da se posojilodajalec zaveže zavarovati zastavljene nepremičnine in polico vinkulirati v korist posojilodajalca ter mu izročiti vinkulacijo najkasneje do dne 27. 8. 2023, po tem pa se mu računa pogodbena kazen v znesku 100,00 EUR za vsak dan zamude. V sedmem členu, kjer je podano soglasje z neposredno izvršljivostjo, pa je posojilojemalec priznal tej listini pravno naravo izvršilnega naslova in izrecno pristal na neposredno izvršbo zaradi izterjave morebitnih obresti ter ostalih stroškov. V 9. členu Sporazuma o zavarovanju so dolžnik in zastavitelja pristali na neposredno izvršljivost te listine, to je, da upnik izterja neplačani dolg v višini odobrenega posojila oziroma nižji dolgovani znesek z vsemi pripadki in ostalimi stroški iz tega naslova (torej iz naslova posojila). Med stroški so v notarskem zapisu v petem členu Posojilne pogodbe omenjeni stroški opominjanja, v desetem členu na str. 7 Sporazuma o zavarovanju pa stroški notarskih storitev in stroški zemljiškoknjižne izvedbe. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena (prim. tretji odstavek 237. člena OZ). Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.

8. Ker upnik za izterjavo pogodbene kazni nima izvršilnega naslova, pri čemer gre za ugovorni razlog, na katerega tudi višje sodišče skladno z drugim odstavkom 55. člena ZIZ v zvezi 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi že iz tega razloga treba ugoditi sklep pa v I. točki izreka spremeniti tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi 9. 7. 2025 ter opravljena izvršilna dejanja pa razveljavijo in se predlog za izvršbo zavrne, v II. točki pa tako, da mora upnik dolžnikoma povrniti 267,99 EUR ugovornih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa, in sicer 300 točk za ugovor po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife, 2% pavšal za izdatke po 11. členu OT, 22% DDV in 44,00 EUR sodne takse (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnika sta s pritožbo uspela, zato jima mora upnik povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer 400 točk za sestavo pritožbe po 7. točki tar. št. 31 OT, 2% pavšal za izdatke po 11. členu OT in 100,00 EUR sodne takse za pritožbo, skupaj 398,66 EUR.