Court allows claim for misrepresentation of used tractor hours under Contract Law.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku po temelju ugodi.

II. V preostalem (glede višine odškodnine in stroškov postopka) se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o pravdnih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

S pogodbo je nedopustno izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjene lastnosti kupljene stvari. Takšne določbe bi bile v medsebojnem nasprotju, prav tako bi prodajalcu omogočile postopati nemoralno in kupca izigrati.

Ne držijo zatrjevanja toženca v odgovoru na pritožbo, da pogodbeno dogovorjeno število opravljenih delovnih ur niti ni bistveno. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je (predvsem oziroma tudi) zaradi oglaševane in pogodbeno dogovorjene nizke količine delovnih ur, kupec lahko upravičeno pričakoval (boljše oziroma izpravno) stanje traktorja. Še posebej se ta lastnost za bistveno izkaže, ker gre za rabljen traktor.

[OBRAZLOŽITEV]

Oris zadeve

1. Tožnica 1 je po Kupoprodajni pogodbi z dne 16. 1. 2020 od toženca kupila rabljen traktor znamke John Deree, star 22 let, s 4.848 opravljenimi delovnimi urami. Zatrjuje, da je traktor izrabljen, ker ima večje število opravljenih ur (kot oglaševano in zapisano v kupoprodajni pogodbi), ni tehnično brezhiben in je posledično neuporaben za kmetijska in gozdarska dela. Po odkritju napak je tožnica o tem notificirala toženca in zahtevala njihovo odpravo. Ker toženec napak ni odpravil je tožnica od pogodbe odstopila.

2. V predmetnem postopku uveljavlja stvarno napako po 3. točki 459. člena Obligacijskega zakonika 2 in od toženca terja vračilo kupnine v višini 17.500,00 EUR ter povrnitev nastale škode v višini 3.763,33 EUR.

Dosedanji potek postopka

3. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnica je zoper prvotno sodbo vložila pritožbo. Pritožbeno sodišče je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja s sklepom I Cp 1581/2023 z dne 22. 11. 2023 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje z navodili po dopolnitvi dokaznega postopka. Izpostavilo je, da če dokazni postopek izkaže, da je imel traktor opravljenih veliko več delovnih ur (od pogodbeno dogovorjenih), dogovorjena lastnost traktorja ni izpolnjena in gre za stvarno napako. Če se ugotovi, da gre le za malenkostno prekoračitev pogodbeno dogovorjenih ur, pa ni mogoče trditi, da gre za izrabljen oz. neuporaben traktor.

4. Sodišče prve stopnje je po navodilih pritožbenega sodišča v novem sojenju zaslišalo izvedenca A. A. in predpravdnega strokovnjaka dr. B. B. ter postavilo novega izvedenca dr. C. C. Tožbeni zahtevek je zavrnilo iz enakih razlogov kot v prvem sojenju. Pojasnilo je, da tožnici ni uspelo dokazati neskladja med stanjem delovnih ur števca in dejansko opravljenimi delovnimi urami traktorja. Sprejelo je stališče, da število opravljenih delovnih ur dokazuje sam števec in da tožnica dokaznega bremena glede neprimernosti traktorja za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del ni zmogla.

Pritožba

5. Zoper sodbo sodišča prve stopnje v celoti se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku 3 pritožuje tožnica. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podredno razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje, vendar v odločanje drugemu sodniku. Priglaša pritožbene stroške.

Sodbi očita, da je nezakonita in nepravilna. Zaključek sodišča prve stopnje, da število opravljenih delovnih ur traktorja dokazuje števec je napačen, protispisen in arbitraren. Zlasti ob upoštevanju izvedenskega mnenja dr. C. C. in izpovedb avtomehanika D. D. ter dr. B. B. Strokovna mnenja vseh, ki so si traktor ogledali, se res razlikujejo, vendar so si vsa enotna v tem, da ima traktor bistveno več delovnih ur, kot jih je ob nakupu prikazoval števec. In bistveno več ur, kot je bilo dogovorjeno v kupoprodajni pogodbi, kot izrecna lastnost traktorja.

Izvedenec dr. C. C. je oceno opravljenih delovnih ur ugotovil na podlagi ogleda traktorja ter deloma na podlagi drugih dejstev in okoliščin, kot so: 100-odstotna iztrošenosti kardana, izrabljenega prvega seta gum (in drugega seta do polovice), zunanjega posega v števec in prenizke nakupne cene traktorja ob uvozu. Sodišče prve stopnje takšne izkustvene in strokovne zaključke (novega) izvedenca enostransko in neupravičeno relativizira, s tem pa samovoljno prekoračuje trditveni okvir predmetne pravde. Dejansko stanje, ki se nanaša na število delovnih ur traktorja, je očitno ugotovljeno napačno, saj je stvarna napaka dokazana. In sicer, da števec ne izraža pravega (realnega) stanja delovnih ur traktorja. Sodišče prve stopnje je posledično materialno pravo napačno uporabilo. Tožnica ni odgovorna za napake traktorja, ker so te obstajale že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je sama verjela, da je kupila traktor z zagotovljenimi lastnostmi, ki bo služil svojemu namenu.

Tožnica prereka tudi stroškovno odločitev, saj je ne more preizkusiti. V tem delu sodbi očita nejasnost, neobrazloženost in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Stroški so visoki, a vrednostno nespecificirani. Hkrati so tožencu nepravilno priznani stroški sestave tožbe in (kljub tožničinem uspehu) stroški sestave odgovora na pritožbo.

Odgovor na pritožbo

6. Toženec je na pritožbo odgovoril. Pritožbene navedbe prereka, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

Meni, da stanje delovnih ur za traktor kot delovni stroj ni bistveno. Dejstvo, da se ta podatek nikjer ne beleži dodatno utrjuje prepričanje, da takšna lastnost ne more opredeljevati sam predmet prodaje. Noben izvedenec ni mogel podati objektivnega odgovora o številu delovnih ur, ampak so podali zgolj približne (med seboj različne) subjektivne ocene (oz. ugibanja). Nasprotno so vsi soglašali, da je za stanje in ohranjenost traktorja pomembneje njegovo vzdrževanje in redno servisiranje. Dokazni postopek je pokazal, da je kupec kljub opozorilom avtomehanika traktor takoj polno obremenil in servisa ni opravil. Toženec obširno prereka ugotovitve izvedenca dr. C. C. in jih označuje za nepreverljive in nestrokovne. Kot edino strokovno pravilno mnenje sprejema izvedensko mnenje izvedenca A. A. in njegov zaključek, da je objektivno preverljiv in zaznaven podatek o stanju delovnih ur traktorja le stanje, kot ga prikazuje števec. Takšen podatek je neutemeljeno enačiti s sledljivim podatkom števila prevoženih kilometrov avtomobila. Poudari še, da je toženec star traktor izrecno prodajal brez kakršnegakoli jamstva za stvarne napake.

Postopek pred pritožbenim sodiščem

7. Senat pritožbenega sodišča je ob odločanju o tožničini pritožbi na seji 20. 10. 2025 spoznal, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pred pritožbenim sodiščem ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov. Določilo je, da pooblastila glede priprave in vodenja obravnave preidejo na sodnika poročevalca, ki bo v zadevi odločal kot sodnik posameznik. V skladu z drugim odstavkom 347. člena ZPP je nato 8. 12. 2025 opravilo pritožbeno glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo in prebralo vse listine v spisu ter zaslišalo avtomehanika D. D., predpravdnega strokovnjaka dr.B. B. in oba izvedenca, A. A. ter dr.C. C.

Odločitev o pritožbi

8. Pritožba je utemeljena.

Glede kršitev pravil pravdnega postopka

9. Tožnica v pritožbi očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka zgolj v delu obrazložitve, ki se nanaša na stroškovno odločitev. Ker je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo razveljavilo, 4 se do navedenega ne opredeljuje. Ugotavlja pa, da sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, paziti po uradni dolžnosti.

Materialnopravna podlaga

10. OZ splošno določa, da je prodajalec odgovoren za stvarne napake, ki jih je stvar imela ob prehodu nevarnosti 5 na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne (prvi odstavek 458. člena OZ). Odgovarja tudi za stvarne napake, ki se pokažejo po prehodu nevarnosti na kupca, če so te posledica predhodno obstoječega vzroka (drugi odstavek 458. člena OZ). Neznatne napake niso upoštevne (tretji odstavek 458. člena OZ).

11. 3. točka 459. člena OZ konkretneje opredeli, da gre za stvarno napako, če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane. Za takšne napake prodajalec ne odgovarja, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane (prvi odstavek 460. člena OZ). Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s poprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari (drugi odstavek 460. člena OZ). Vendar prodajalec odgovarja tudi za napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike (tretji odstavek 460. člena OZ).

12. Pogodbenika lahko prodajalčevo odgovornost za stvarne napake stvari omejita ali popolnoma izključita (prvi odstavek 466. člena OZ). Pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za napake stvari je nično, če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, kot tudi tedaj, ko mu je prodajalec to določilo vsilil, ker je izkoristil svoj prevladujoč položaj (drugi odstavek 466. člena OZ). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je s pogodbo nedopustno izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjene lastnosti kupljene stvari. Takšne določbe bi bile v medsebojnem nasprotju, prav tako bi prodajalcu omogočile postopati nemoralno in kupca izigrati. 6

Nesporna dejstva

13. Med pravdnima strankama je bilo nesporno, da sta na podlagi toženčevega oglasa 16. 1. 2020 sklenili Kupoprodajno pogodbo (priloga A2), katere predmet je rabljen traktor znamke John Deree, registrske številke ..., leto izdelave 1998 (datum prve registracije 4. 3. 1998, datum zadnje registracije 14. 1. 2020), s 4.848 opravljenimi delovnimi urami.

Pritožbeno neprerekane ugotovitve

14. Pravilna in pritožbeno neprerekana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica zatrjuje, da zapis števila opravljenih delovnih ur traktorja v sami kupoprodajni pogodbi predstavlja izrecno dogovorjeno lastnost prodanega predmeta. Uveljavlja obstoj stvarne napake iz 3. točke 459. člena OZ. Za slednjo pa, kot pojasnjeno zgoraj, toženčeve odgovornosti s pogodbeno klavzulo ("da kupec kupi vozilo v stanju, ki je kupcu na osnovi predhodnega preizkusa znano” 7 ) ni bilo dopustno izključiti. Takšno pogodbeno določilo obravnavane kupoprodajne pogodbe je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo za nično.

15. Že v prvotnem sklepu I Cp 1581/2023 je pritožbeno sodišče za pravilno označilo stališče, da s strani pristojne registrske organizacije izdano veljavno prometno dovoljenje oz. javna listina izkazuje uspešno opravljen tehnični pregled. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi takšno stališče ustrezno nadgradilo še z ugotovitvami novega izvedenca dr. C. C. o skladnosti kabine z zasteklitvijo (oz. primernosti stekla na vratih ter steklih brez žiga) z vso potrebno dokumentacijo za ponovno registracijo. Takšne v pritožbi neprerekane ugotovitve o tehnični brezhibnosti traktorja, pritožbeno sodišče sprejema za pravilne in izkazane. Vendar pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, to (samo po sebi) še ne pomeni, da je traktor (tudi) primeren za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del. S takšnim prvostopenjskim zaključkom pritožbeno sodišče ne soglaša.

Predstavitev osrednjega problema

16. Pravno odločilno vprašanje obravnavane zadeve je, ali je bila pogodbeno dogovorjena lastnost traktorja ob prodaji izpolnjena ali ne, oziroma povedano drugače, ali sta stanji na števcu izkazanih (in pogodbeno upoštevanih) delovnih ur ter dejansko (realno) opravljenih delovnih ur traktorja skladni.

17. Pritožbeno sodišče se je pri izvedbi zaslišanj na pritožbeni obravnavi osredotočilo predvsem na razjasnitev zgornjega vprašanja in tega, kako so predpravdni strokovnjak, avtomehanik in oba izvedenca prišli do podanih ocen dejanskih delovnih ur traktorja. V nadaljevanju sprva strnjeno povzema vsebino izvedenskih mnenj, njihovih dopolnitev in izpovedb na obeh stopnjah.

18. Tožnica je kot del svoje trditvene podlage, v kateri nasprotuje, da je imel traktor v času prodaje (oglaševanih in pogodbeno upoštevanih) 4.848 delovnih ur, predložila predpravno mnenje strokovnjaka s področja kmetijske tehnike in mehanizacije, dr. B. B.. Ta je po ogledu ocenil, da ima traktor med 12.000 in 15.000 opravljenih delovnih ur in da prometnega dovoljenja ne bi smel dobiti (zaradi neoriginalnega stekla na kabini). Traktor je označil za nevozen in neuporaben za kmetijska ter gozdarska dela. Zaslišan pred sodiščem prve stopnje in pred pritožbenim sodiščem je dr. B. B. vztrajal pri podani oceni delovnih ur, ki jo je podal na podlagi lastnih izkušenj ter izgleda in izrabljenosti (glave) motorja traktorja. Izpostavil je absurdnost navedenega števila delovnih ur (4.848), saj naj bi šlo za izredno rabljen traktor, katerega kardanska gred je bila zlomljena. Strinjal se je, da tudi način uporabe traktorja vpliva na njegovo vsesplošno stanje.

19. Kot priča je bil v postopku zaslišan tudi kupčev avtomehanik D. D., ki si je traktor trikrat ogledal in ga tudi razstavil. Pred sodiščem prve stopnje je izpovedal, da gre za izrabljen traktor, katerega število delovnih ur bi ocenil na približno 20.000. Pred pritožbenim sodiščem je podal oceno 15.000 delovnih ur in pojasnil, da nanjo sklepa po stanju in izgledu traktorja, zlasti obrabi motorja, stanju kardana in olja. Kardan naj bi zdržal od 10.000 do 13.000 delovnih ur, med odprtjem pa se je izkazalo, da so lamele kardana razpadle. Uporabo traktorja je do oprave servisa odsvetoval.

20. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju postavilo izvedenca avtomobilske stroke in gradbene mehanizacije A. A. Ta si traktorja ni ogledal, saj, kot je zaslišan pojasnil, ogled razstavljenega traktorja po več letih ni smiseln. Ne gre namreč za prikaz realnega stanja; vprašljiva je originalnost delov, način njihovega shranjevanja in morebitni posegi v traktor. V izvedenskem mnenju in njegovi dopolnitvi ter zaslišan pred sodiščem prve stopnje je zagovarjal, da je glede delovnih ur relevantno le stanje števca. Druge možnosti za ugotovitev delovnih ur namreč ni. Zaslišan pred pritožbenim sodiščem je še dodal, da se na število dejansko opravljenih delovnih ur ne da sklepati iz izgleda traktorja ali njegove cene. Dvom v tehnično brezhibnost je odveč, ker je bil tehnični pregled uspešno opravljen ter prometno dovoljenje veljavno pridobljeno. Kardan se je po njegovem mnenju pokvaril zaradi nepravilne rabe in vzdrževanja traktorja s strani kupca, ki kljub opozorilom avtomehanika traktorja pred uporabo ni servisiral.

21. Kot že povedano, je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku postavilo novega izvedenca avtomobilistične stroke, dr. C. C., ki si je traktor ogledal in kot edini pridobil tudi zgodovinsko dokumentacijo prometa z njim. V izvedenskem mnenju je ocenil, da je znašalo število opravljenih delovnih ur traktorja ob prodaji najmanj 10.000. Zaslišan je dodal, da bi jih lahko bilo tudi manj (glede na obrabljenost gum), vendar zagotovo več, kot izhaja iz števca. Pred pritožbenim sodiščem je izpovedal, da je realno število med 8.000 in 9.000 delovnih ur. Navedeno je ugotovil po stanju traktorja, zlasti iztrošenosti lamel kardana (motorja) ter izrabljenosti, letnici in modelu gum. Povprečno namreč gume zdržijo do 5.000 delovnih ur. Upošteval je tudi primerljivo višje cene traktorjev oziroma nizko kupnino predmetnega traktorja ob uvozu ter verjeten poseg v armaturno ploščo in prevrtenost številk delovnih ur, na kar sklepa iz drugačnih vijakov in zamaknjenosti številk. Hkrati je dodal, da iztrošenost kardana ni povezana samo s številom opravljenih delovnih ur, temveč lahko tudi z nepravilno uporabo traktorja.

22. Sodišče prve stopnje je glede na različnost zgoraj podanih ocen dejansko opravljenih delovnih ur zaključilo, da so te nezanesljive. Posledično je za edino upoštevno dejstvo štelo stanje delovnih ur, kot jih prikazuje števec. Pritožbeno sodišče na podlagi ponovljenega dokaznega postopka ugotavlja, da je tako ugotovljeno dejansko stanje napačno.

23. Pritožba pravilno izpostavlja, da so si mnenja predpravdnega strokovnjaka, avtomehanika in novo postavljenega izvedenca, kljub podanim različnim ocenam enotna v tem, da je število dejansko opravljenih delovnih ur bistveno večje od števila prikazanega na števcu in povzetega v kupoprodajno pogodbo. Gre za tri strokovnjake svojega področja, ki so si vsi traktor ogledali, kar je povedno dejstvo. Razlogi zakaj si izvedenec A. A., kot edini traktorja ni ogledal, pritožbenega sodišča ne prepričajo. Nenazadnje je izvedenec sam povedal, da se je pri pripravi svojega izvedenskega mnenja zanašal na ogled, ki ga je izvedel dr. B.

B. Pri tem pa izpovedal, da njegove podane ocene delovnih ur ne sprejema, ker te niso nikjer zabeležene ter se o njih iz samega izgleda traktorja ne da sklepati. To, da opravljene delovne ure niso sledljiv podatek, kot to velja za število prevoženih kilometrov pri avtomobilu, drži. Tudi vsi zaslišani so potrdili, da delovne ure niso nikjer beležene, ne v prometni dokumentaciji in kot je izpostavil še dr. C. C. tudi ne v uvozni dokumentaciji traktorja (kjer tudi ni bilo slike njegovega števca). Vendar pa v obravnavani zadevi ni ključno (zgolj to), da se dejanskega števila opravljenih delovnih ur ne da ugotoviti z gotovostjo.

Takšna zahteva (pri dokazovanju nesledljivega podatka) bi namreč vodila v nesorazmerno višanje tožničinega dokaznega standarda, kar ne bi bilo pravično. Hkrati ne moremo trditi, da so podane ocene delovnih ur le (subjektivna) ugibanja in kot takšne popolnoma nezanesljiv podatek, kot zatrjuje toženec. Podane ocene vseh temeljijo na izkušnjah in ekspertizah strokovnjakov oz. izvedencev. Pri vseh zaslišanih, ki so si traktor ogledali, pa dodatno še na objektivno ugotovljenih dejanskih okoliščinah (kot so splošno stanje traktorja, izrabljenost njegovih delov, ipd.) in njihovi dedukciji.

Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje natančna pojasnila izvedenskega mnenja novega izvedenca, ki nenazadnje (v tem delu) potrjujejo izpovedbi predpravdnega strokovnjaka in avtomehanika, posplošilo in njihov pomen minimaliziralo. Da gre za nepravilno dokazno sklepanje se je pritožbeno sodišče prepričalo na pritožbeni obravnavi. Tam je samo neposredno zaznalo strokovnost in kompetentnost novega izvedenca, avtomehanika ter predpravdnega strokovnjaka, kot tudi njihovo verodostojnost. Nasprotno pa se je izpovedovanje prvega izvedenca (na več mestih) kazalo, kot tehtanje dokazov in sprejemanje dokaznih zaključkov (kar je naloga sodišča), in ne golo podajanje lastnih strokovnih dognanj.

24. Pritožbeno sodišče je zgoraj opisana izvedenska in predpravdna mnenja z izpovedbami presojalo posamezno, kot tudi v medsebojni primerjavi in primerjavi z vsemi drugimi izvedenimi dokazi ter dokaznim postopkom kot celoto. Ugotovljeno dejansko stanje prikazuje veliko verjetnost, da je stanje (realno) dejansko opravljenih delovnih ur precej višje od tistega, ki ga prikazuje števec. Kot je pritožbeno sodišče poudarilo že v sklepu I Cp 1581/2023 z dne 22. 11. 2023, pri tem ni pomembno, kdo je tisti, ki je stanje opravljenih delovnih ur priredil. Zato se do tovrstnih očitkov ni opredeljevalo.

25. Ne držijo zatrjevanja toženca v odgovoru na pritožbo, da pogodbeno dogovorjeno število opravljenih delovnih ur niti ni bistveno. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je (predvsem oz. tudi) zaradi oglaševane in pogodbeno dogovorjene nizke količine delovnih ur, kupec lahko upravičeno pričakoval (boljše oz. izpravno) stanje traktorja. Še posebej se ta lastnost za bistveno izkaže, ker gre za rabljen traktor. Zaslišani pred pritožbenim sodiščem so soglašali, da gre za izredno izrabljen oz. iztrošen traktor. Drži tudi, da so vsi poudarili pomembnost njegove pravilne rabe in vzdrževanja ter vpliv slabega gospodarja. Vendar sta soočena z zapisom iz kupčevega dnevnika z dne 27. 3. 2020, 8 dr. B. B. in dr. C. C. izpovedala, da gre za jasen prikaz (že) predhodno obremenjenega traktorja, ki je v slabem stanju. Pravdni stranki (kot laika), po izpovedbah strokovnjakov, dejanskega stanja opravljenih delovnih ur, niti ne bi mogla (pre)poznati. Tovrstna napaka je namreč obstajala že ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe. To pomeni, da je življenjsko logično, da je kupec ob pridobitvi traktorja z nizkim številom delovnih ur in opravljenim tehničnim pregledom upravičeno sklepal, da gre za dober traktor in ga skladno s pridobitvenim namenom tudi uporabil (opravil par premikov, raztrosil gnoj, pulil sadno drevo, pri čemer v gozdu z njim ni delal). Upoštevajoč tudi zapis v dnevniku kupca, da je avtomehanik ob prvem ogledu traktorja ocenil, da gre za dober nakup, čeprav je nadalje svetoval opravo servisa pred večjimi obremenitvami.

26. Da je bila pogodbena volja tožnice ravno v pridobitvi traktorja primernega za opravo kmetijskih in gozdarskih del, toženčeva pa v prodaji takšnega traktorja, med njima niti ni bilo sporno. Nenazadnje je toženec izpovedal, da mu je bil poznan namen zaradi katerega tožnica kupuje traktor. Ker je dokazni postopek izkazal, da je obravnavani traktor izrabljen in brez dogovorjenih lastnosti, nedvomno tudi ni uporaben za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del.

O predlogu, da se zadeva dodeli drugemu sodniku

27. Dejstvo, da je sodnik sodišča prve stopnje dvakrat odločil enako, samo po sebi ne izkazuje vnaprejšnje odločenosti in pristranskosti, tožnica pa tudi z ničemer ne izkaže njegovega samovoljnega ravnanja. Tovrstni razlogi ne utemeljujejo predloga, da se zadeva dodeli drugemu sodniku. Končno bo predmet nadaljnjega postopka odločanje o višini tožbenega zahtevka, saj je o temelju (o katerem je doslej odločal sodnik) odločeno z vmesno sodbo.

Razlogi za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje

28. Na podlagi ponovljenega dokaznega postopka in zgornjih ugotovitev pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožnica dokazala obstoj zatrjevane stvarne napake, in sicer, da kupljeni traktor nima lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene s pogodbo (3. točka 459. člena OZ) in kot takšne bistvene.

29. Ker je med strankama sporna tako podlaga tožbenega zahtevka kot njegova višina in je pritožbeno sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje, je upoštevajoč načelo smotrnosti, izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je izdalo vmesno sodbo glede temelja tožbenega zahtevka (315. člen ZPP v zvezi s prvo alinejo 358. člena ZPP).

30. Sodišče prve stopnje zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka ni ugotavljalo dejanskega stanja in izvajalo dokazov v zvezi z višino tožbenega zahtevka (višino kupnine in odškodnine). Če bi v opisani situaciji pritožbeno sodišče samo odločilo tudi o višini tožbenega zahtevka, bi bil dokazni postopek za ugotavljanje teh dejstev prvič izveden šele pred pritožbenim sodiščem, kar pomeni, da v tem delu ne bi šlo zgolj za njegovo dopolnitev, ampak za celotno izvedbo, hkrati pa bi to poseglo v pravico udeležencev do pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato v preostalem delu (kolikor ni bila spremenjena glede temelja) izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (355. člen ZPP). Pomembno je, da s tako odločitvijo tudi ne bo poseženo v pravice pravdnih strank do sojenja v razumnem roku (355. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

31. Na podlagi 164. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za poznejšo sodbo.

1 Tožnica je kot kupec nastopala le formalno. Vse v zvezi z nakupom traktorja (ogled, preizkus, prevzem, uporaba) je urejal tožničin mož E. E. (v nadaljevanju kupec).

2 Uradni list RS, št. 83/01, v nadaljevanju OZ.

3 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4 V posledici sprejete odločitve in vmesne sodbe.

5 Praviloma gre za trenutek izročitve stvari, v obravnavani zadevi dne 19. 3. 2020.

6 Glej sodbo VSRS II Ips 220/2000 z dne 19. 10. 2000: "Izključitev prodajalčeve odgovornosti je nedopustna, če je v nasprotju z vsebino konkretnega posla, kar v obravnavani zadevi pomeni, če je v nasprotju z izrecno dogovorjeno lastnostjo."

7 Ki predstavlja izpeljanko pogostejše pogodbene klavzule "videno-kupljeno".

8 Kar je 8 dni po kupčevem prevzemu traktorja. Skupno naj bi kupec opravil vsega 16 delovnih ur.