Appeal dismissed; court upheld enforcement order based on creditor's prior unsuccessful tax enforcement attempts.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi navedb/dokazov upnice v predlogu za izvršbo (in ne na podlagi navedb/dokazov v odgovoru na ugovor), saj je izrecno ugotovilo, da je upnica že v predlogu za izvršbo jasno in določno navedla, da zapadlih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega premoženja, priložila je tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine in rubežni zapisnik. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi kljub prejetim listinam iz predloga za izvršbo, s katerimi je upnica trdila in izkazovala, da je bila predhodna davčna izvršba neuspešna, ni uveljavljal, da bi bila v tej smeri podana procesna ovira za dovolitev izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugovor dolžnika z dne 3.7.2025 zoper sklep o izvršbi zavrnilo in v točki II odločilo, da je dolžnik dolžan povrniti stroške upnice v višini 298,66 EUR v roku 8. dni od prejema tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Sklep s pritožbo izpodbija dolžnik in kot bistveno napada odločitev sodišča prve stopnje zaradi kršitve 8. točke 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker mu sodišče pred izdajo sklepa ni vročilo odgovora upnice na ugovor, sodišče pa je odločitev sprejelo na podlagi upničinih trditev v odgovoru na ugovor. Upnica v predlogu za izvršbo ni dovolj konkretno izkazala, da bi že predlagala ali poizkusila z izvršbo z drugimi sredstvi niti ni zatrjevala, da bi bili poizkusi neuspešni. Priložila je več listin, iz katerih pa ne izhaja, da bi bila izvršba na druga sredstva neuspešna. Na podlagi trditev v predlogu za izvršbo sodišče ni moglo ugotoviti, ali so podani pogoji za izvršbo. Konkretne trditve je upnica podala prvič šele v odgovoru na ugovor, ki pa dolžniku ni bil vročen, sodišče pa se je pri tej odločitvi na te navedbe oprlo. S tem je bila dolžniku kršena pravica do izjave. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica je podala odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Namen vročanja kot enega od izrazov ustavne pravice do izjave (22. člen Ustave RS) je, da se strankam zagotovi možnost seznanitve in opredelitve do vsega procesnega gradiva v spisu, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča. Če že zakon ne določa obvezne vročitve posamezne vloge v izjavo, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je (bila) vročitev nasprotni stranki potrebna za zagotovitev poštenega postopka. Pri tem je treba upoštevati, da vročanje ne sme biti samo sebi namen, zato vlog, ki ne morejo vplivati na odločitev sodišča, nasprotni stranki ni treba vročiti. Pri oceni, ali je prišlo do kršitve strankine pravice do izjave pa je treba upoštevati, da zagotavljanje te pravice ni nek formalni ritual, ki bi bil sam sebi namen.

7. V konkretnem primeru do očitane kršitve pravice do izjave ni prišlo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi navedb/dokazov upnice v predlogu za izvršbo (in ne na podlagi navedb/dokazov v odgovoru na ugovor), saj je izrecno ugotovilo, da je upnica že v predlogu za izvršbo jasno in določno navedla, da zapadlih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega premoženja, priložila je tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine in rubežni zapisnik DT 0000-1111/2021-2 z dne 16. 7. 2021, iz katerega izhaja, da je bila premičninska izvršba neuspešna, ter sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 0000-2222/2021-1 z dne 1. 6. 2021, sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 0000-3333/2018-1 08 z dne 30. 8. 2018 in sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 0000-4444/2022-1 z dne 1. 6. 2022.

8. Ker je torej bila izvršba na dolžnikove prejemke, sredstva na računih in njegovo premično premoženje izkazano neuspešna že pred vložitvijo predloga za izvršbo (dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni trdil, da davčna izvršba ni neuspešna), je sodišče dovolilo predlagano izvršbo na nepremičnino. Tudi sicer pa je sodišče prve stopnje dolžno pred izdajo sklepa o izvršbi ugotoviti, ali je upnica izkazala pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, in sicer neuspešnost postopka davčne izvršbe, ne pa njeno končanje. Sodna izvršba po pravilih ZIZ vsebinsko pomeni le nadaljevanje neuspešnega postopka davčne izvršbe, saj 208. člen ZDavP-2 določa, da se davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje opravi, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon.

9. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi kljub prejetim listinam iz predloga za izvršbo 1 , s katerimi je upnica trdila in izkazovala, da je bila predhodna davčna izvršba neuspešna, ni uveljavljal, da bi bila v tej smeri podana procesna ovira za dovolitev izvršbe. V ugovoru je dolžnik uveljavljal le, da ni podana sodna pristojnost za izvršbo, te navedbe pa je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da se na denarno upravno izvršbo, ki se opravlja po pravilih ZDavP-2, na katerega ZUP za izterjavo denarnih obveznosti tudi napotuje in se pravila ZDavP-2 pri izvrševanju denarnih obveznosti uporabljajo tudi pri realizaciji upravnih odločb, kadar se z izvršbo seže na dolžnikove nepremičnine, poslovni delež ali njegove premoženjske pravice in se postopek opravi po pravilih ZIZ v sodni izvršbi.

10. Drugih pritožbenih razlogov dolžnik ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. V pritožbenem postopku dolžnik ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Rubežni in cenilni zapisnik DT 0000-1111/2021-2 z dne 16. 7. 2021, sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 0000-2222/2021-1 z dne 1. 6. 2021, sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 0000-3333/2018-1 08 z dne 30. 8. 2018, sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 0000-1111/2021-1 z dne 9. 6. 2021, sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 0000-4444/2022-1 z dne 1. 6. 2022, sporočila o vročanju z javnim naznanilom in poizvednica.