Appeal dismissed; employer ordered to pay procedural costs after losing appeal against default judgment.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the employer's challenge to the first-instance court's order for the employee to pay procedural costs. The employer argued that costs should only be determined after the main judgment became final, but the court held that the law does not require this delay. Consequently, the court confirmed the first-instance decision and ordered the employer to bear the costs of the appeal proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZPP 163. člen 7. odstavek; ZDSS-1 41. člen 5. odstavek: A party may request recovery of procedural costs following a default judgment without waiting for the main decision to become final, and the losing party in the appeal bears the appeal costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Tožnica je po izdaji zamudne sodbe upravičeno zahtevala povrnitev stroškov, o katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo z izpodbijanim sklepom.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je 13. 10. 2025 izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Z izpodbijanim sklepom z dne 28. 10. 2025 je toženki naložilo, da tožnici povrne 223,99 EUR stroškov postopka, ki se je končal z izdajo zamudne sodbe.
2. Zoper sklep vlaga toženka pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno. Toženka je vložila pritožbo zoper zamudno sodbo, zato uspeh tožnice še ni pravnomočno ugotovljen. O stroških postopka bo mogoče odločiti šele po pravnomočni odločitvi o glavni stvari. Priglaša stroške pritožbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zmotna je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje preuranjeno izdalo izpodbijani sklep o pravdnih stroških, ker zamudna sodba ob njegovi izdaji še ni bila pravnomočna zaradi vložene pritožbe. Zahtevek za povračilo stroškov postopka je stranska terjatev. O zahtevi za povrnitev stroškov sodišče prve stopnje praviloma odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V obravnavani zadevi je o stroških postopka odločilo s sklepom, ki ga je izdalo na podlagi smiselne uporabe sedmega odstavka 163. člena ZPP. Ta določa, da se povrnitev stroškov lahko zahteva v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
5. Glede na obrazloženo je tožnica po izdaji zamudne sodbe upravičeno zahtevala povrnitev stroškov, 1 o katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo z izpodbijanim sklepom. Pri tem je pravilno izhajalo iz načela uspeha strank v postopku (154. člen ZPP). Ta uspeh na podlagi toženkine pritožbe zoper zamudno sodbo ni bil spremenjen, saj je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zoper zamudno sodbo zavrnilo.
6. S pritožbo uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
7. Toženka krije sama stroške pritožbe, saj z njo ni uspela, pa tudi sicer v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije sam svoje stroške ne glede na izid postopka (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).
1 Prim. VSL I Cp 2646/2015, VSC Cp 800/2010 idr.