Court held that ownership alone is insufficient; actual use of a modified vehicle in traffic is required for liability under ZMV-1. Verdict: dismissed.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Zakonskega znaka prekrška po šestem odstavku 18. člena ZMV-1 ne predstavlja zgolj dejstvo, da je obdolženec lastnik ali uporabnik predelanega vozila v smislu 28. člena ZMV-1, pač pa je zakonski znak tega prekrška tudi (dejanska) uporaba vozila v prometu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo postopek zoper obdolženca zaradi prekrška po šestem odstavku 18. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1), ki mu ga v obdolžilnem predlogu očita predlagateljica (1. točka izreka). Glede zaseženega vozila, mopeda znamke in tipa Aprilia SR 50R, je odločilo, da se to po pravnomočnosti sodbe vrne obdolžencu v roku 5 dni pod pogojem, da se vrne v prvotno stanje, kar se potrdi na tehničnem pregledu, vse na stroške lastnika, sicer se uniči (2. točka izreka), glede stroškov postopka pa, da ti bremenijo proračun (3. točka izreka),

2. Zoper sodbo se iz razloga po 2. točki 154. člena ZP-1 pritožuje predlagateljica postopka ter predlaga, da jo višje sodišče razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev oziroma da jo spremeni. Navaja, da so bile kršene določbe predpisa, ki določa prekršek, saj da je sodišče napačno razlagalo šesti odstavek 18. člena ZMV-1, glede tega, v kakšni vlogi nastopa lastnik oziroma uporabnik vozila, ki je fizična oseba. Sodišče je zavzelo napačno stališče, ko je enačilo, da je uporabnik vozila tudi voznik, in zaključilo, da ni pogojev za odgovornost za prekršek, če lastnik ni hkrati tudi voznik. Taka obrazložitev, da je uporabnik vozila vedno voznik, ki vozilo trenutno uporablja, ne drži. Uporabnik vozila je oseba, ki je lahko hkrati lastnik in ki izpolnjuje pogoje za vpis v registracijski enoti. Tudi zakonodajalec se je v izrazoslovju pravilno opredelil do določbe šestega odstavka 18. člena ZMV-1, saj nikjer ne omenja odgovornosti voznika, ampak je ta v celoti vezana na lastništvo vozila oz. uporabnika vozila, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Tudi v delu, kjer je kazenska določba vezana na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v prometu uporablja vozilo, je nedvoumno določeno, da za prekršek odgovarja samo pravni subjekt, ki v cestnem prometu uporablja predelana vozila, in v nobenem primeru voznik, kar je logično, saj je odgovornost kazenske določbe šestega odstavka tega člena primarno vezana samo na lastnika oziroma uporabnika vozila.

3. Obdolženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek zaradi prekrška po šestem odstavku 18. člena ZMV-1 zoper obdolženca ustavilo, ker je ugotovilo, da obdolženec prekrška, ki mu je očitan, ni storil, saj predmetnega mopeda v prometu ni uporabljal, kajti že iz navedb obdolžilnega predloga izhaja, da ga je uporabljal njegov mladoletni sin A. A.

6. V šestem odstavku 18. člena ZMV-1 je določeno, da se z globo 4.000 EUR za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v prometu uporablja predelano vozilo, predelava pa ni bila odobrena v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma sprememba iz 52. člena tega zakona ni bila vpisana v evidenco, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 EUR. Z globo 400 EUR se kaznuje za ta prekršek lastnik oziroma uporabnik vozila oziroma uporabnica vozila, če je fizična oseba.

7. Pritožbeno sodišče ni sledilo argumentaciji pritožbe, da določba šestega odstavka 18. člena ZMV-1 nikjer ne omenja odgovornosti voznika, ampak da je odgovornost za prekršek po tej določbi v celoti vezana zgolj na lastnika oz. uporabnika vozila, saj da je tudi v delu, kjer je kaznovalna določba vezana na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki opravlja dejavnost, nedvoumno določeno, da za prekršek odgovarja samo pravni subjekt, ki v cestnem prometu uporablja predelana vozila, in v nobenem primeru voznik. Taka razlaga te določbe bi namreč pomenila uvajanje objektivne odgovornosti za predmetni prekršek, kar pa v kaznovalnem pravu, kamor sodi tudi pravo o prekrških, ni dopustno. Pritožba namreč pri tem spregleda zadnji del prvega stavka predmetne določbe šestega odstavka 18. člena ZMV-1, v katerem je določeno, da se za ta prekršek poleg pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki opravlja dejavnost, kaznuje tudi njihova odgovorna oseba. Glede na prvi odstavek 15. člena ZP-1, ki določa, da je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki opravlja dejavnost, je tako nedvomno, da pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, za prekršek po tej določbi ne odgovarjajo zgolj zaradi dejstva, ker so lastniki oz. uporabniki predelanih vozil, pač pa zaradi tega, ker so po 14. oziroma 14.a členu ZP-1 (pridružitveno) odgovorni za prekršek, ki ga pri opravljanju njihove dejavnosti, v njihovem imenu, na njihov račun, njihovo korist ali z njihovimi sredstvi stori neposredni storilec - njihova odgovorna oseba, to pa je voznik, ki v prometu uporablja njihovo predelano vozilo. Povedano pomeni, da zakonskega znaka prekrška po šestem odstavku 18. člena ZMV-1 ne predstavlja zgolj dejstvo, da je obdolženec lastnik ali uporabnik predelanega vozila v smislu 28. člena ZMV-1, pač pa da je zakonski znak tega prekrška tudi (dejanska) uporaba vozila v prometu.

8. Iz opisa dejanja, ki ga vsebuje obdolžilni predlog, izhaja, da obdolženec, ki je fizična oseba in lastnik predelanega mopeda, ni bil tisti, ki je v kritičnem času ta moped uporabljal v prometu. Iz tega opisa izhaja, da je predmetni moped v prometu uporabljal, tj. vozil, mladoletni A. A. Zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

9. Glede na pojasnjeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potem, ko tudi ni ugotovilo kršitev zakona iz 159. člena ZP-1, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.