Appeal allowed; personal bankruptcy petition dismissed due to lack of assets and prior debt relief, remanded for procedural review.
Legislator summary
AI generatedThe higher court allowed the appeal against the first-instance court's dismissal of the debtor's personal bankruptcy petition. The debtor argued that his income could form a bankruptcy estate, but the lower court rejected the claim based on a prior discharge of debts and lack of assets. The appellate court found a procedural violation because the lower court failed to evaluate the debtor's specific income claims regarding potential repayment to creditors.
Legislator headnote
AI generated339. člen ZPP; 121. člen ZFPPIPP: When a debtor lacks assets for a bankruptcy estate, the sole interest in filing is debt relief; however, if the debtor's income could satisfy creditors, the petition must be remanded to assess this possibility, and prior discharge of debts does not automatically bar a new petition if procedural requirements are met.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Kadar dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko njegov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti.
Kadar obstaja možnost poplačila upnikov, ni mogoče govoriti, da ni podan prvotni cilj postopka osebnega stečaja, to je, da se upniki vsaj delno in sorazmerno poplačajo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnimi razlogi, da dolžnik premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, nima (kakor sam navaja v predlogu), hkrati pa tudi ni pogojev za začetek postopka odpusta obveznosti, saj odpust obveznosti ni dovoljen, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, od pravnomočnosti tega sklepa pa še ni preteklo deset let (česar se dolžnik zaveda).
5. Dolžnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da mu leta 2020 obveznosti niso bile odpuščene, pač pa je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen. Pritožbene navedbe v tem delu niso utemeljene, saj iz podatkov v spisu kaj takega ne izhaja, niti ni pritožnik predložil kakršnihkoli dokazov za svoje trditve. Nasprotno: iz podatkov v spisu izhaja, da je nad dolžnikom že tekel postopek osebnega stečaja St .../2017, v katerem so mu bile odpuščene obveznosti s sklepom z dne 13. 10. 2020, ki je postal pravnomočen 30. 10. 2020 (p.d. 54). Postopek se je končal s sklepom z dne 24. 11. 2020, ta pa je postal pravnomočen 16. 2. 2021 (p.d. 60).
6. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (382. člen ZFPPIPP). Drugi namen je razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti z odpustom obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (398. člen ZFPPIPP). Če vsaj enega od teh ciljev ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči, saj ni podana dolžnikova pravna korist za vložitev predloga (274. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
7. Kadar dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko njegov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Če obstajajo ovire za odpust obveznosti, se izkaže, da dolžnik ne more doseči niti tega namena postopka osebnega stečaja, kar pomeni, da si svojega položaja ne more spremeniti oziroma izboljšati. Zato je v takih primerih treba dolžnikov predlog zavreči.
8. Dolžnik v tem postopku predloga za odpust obveznosti ni vložil, zato utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo s tem vprašanjem, hkrati pa povsem spregledalo, da je zatrjeval, da se lahko iz njegovih prejemkov oblikuje stečajna masa. Kadar namreč obstaja možnost poplačila upnikov, ni mogoče govoriti, da ni podan prvotni cilj postopka osebnega stečaja, to je, da se upniki vsaj delno in sorazmerno poplačajo.
9. Sodišče prve stopnje je v zvezi s premoženjem, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, v izpodbijanem sklepu navedlo zgolj to, da dolžnik premoženja nima (kakor sam navaja v predlogu), ni pa se opredelilo do njegovih navedb glede (rubljivih) prihodkov. Dolžnik je v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navedel, da je redno zaposlen in prejema plačo v višini približno 1.330,00 EUR, nadomestilo za malico ter prevoz, dodatno pa še regres za letni dopust in zimski regres. Teh navedb sodišče prve stopnje ni presojalo. Zato ni mogoče preizkusiti zaključka, da ni možnosti oblikovanja stečajne mase oziroma, da premoženje ne zadošča niti za stroške postopka in ni nobenih možnosti za poplačilo upnikov. S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
10. Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).