Appeal allowed; court reversed first instance for unproven photocopy costs under ZPP Art. 155.

I. Pritožbi se ugodi in se II. točka izreka spremeni tako, da se glasi:

"Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 585,60 EUR."

II. Toženka je tožnici dolžna v roku 8 dni povrniti stroške pritožbe v višini 186,66 EUR.

[JEDRO]

Toženka ni predložila računa za (foto)kopije, predložni stroškovnik glede materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja iz Kataloga informacij javnega značaja za Sodni svet Republike Slovenije pa ne izkazuje cene tiska barvnih kopij fotografij, ki naj bi kot dejanski strošek bremenila toženko. Kolikšen je bil dejanski materialni strošek v zvezi s predloženo 301 stranjo barvnih kopij fotografij, toženka ni izkazala tudi z nobenim drugim dokazom. Ȍe stranka dejanskega stroška ne izkaže, ne gre za potreben strošek postopka po 155. členu ZPP, zato ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo stroške, priglašene v zvezi z navedenimi barvnimi kopijami.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ustavilo postopek. V II. točki izreka je tožnici naložilo, naj toženki povrne stroške postopka v višini 1.048,30 EUR.

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da se prizna toženki materialne stroške za dvakrat po 301 barvno fotokopijo fotografij po predloženem ceniku. Trdi, da strošek ni izkazan, predložene so bile običajne natisnjene fotografije, ki se hranijo v elektronski obliki; bilo jih je tudi manj. Sodišču prve stopnje očita, da ni preverilo, ali so bile fotografije potrebne za postopek. Navaja, da se je toženka v zvezi s ceno natisnjenih fotografij napačno sklicevala na stroškovnik Sodnega sveta, v katerem so določene cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja; ta ne more biti podlaga za odmero stroškov toženke. Trdi, da je strošek kopije lahko največ 0,04 EUR na stran, kolikor je komercialna cena kopije (VSL sodba II Cp 945/2018), oziroma 2 % skupne vrednosti storitve. Meni, da sklep II Cp 78/2020 ni uporabljiv v zadevi, ker se nanaša na stroške sodne izvedenke. Navaja, da strošek običajne kopije - tiskanja ne more biti enak strošku fotokopij v okviru dostopa do informacij javnega značaja. Zatrjuje bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Splošno uveljavljani kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani.

5. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je toženka izkazala materialne stroške 379,26 EUR za barvne fotokopije fotografij s predloženim cenikom. Toženka namreč ni predložila računa za navedene (foto)kopije, predloženi stroškovnik glede materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja iz Kataloga informacij javnega značaja za Sodni svet Republike Slovenije pa ne izkazuje cene tiska barvnih kopij fotografij, ki naj bi kot dejanski strošek bremenila toženko. Kolikšen je bil dejanski materialni strošek v zvezi s predloženo 301 stranjo barvnih kopij fotografij, toženka ni izkazala tudi z nobenim drugim dokazom. Če stranka dejanskega stroška ne izkaže, ne gre za potreben strošek postopka po 155. členu ZPP, zato ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo stroške, priglašene v zvezi z navedenimi barvnimi kopijami.

6. Sodišče prve stopnje je toženki pravilno kot potrebne stroške priznalo: 800 točk za sestavo odgovora na tožbo in 22-odstotni DDV, kar glede na vrednost točke skupaj znaša: 585,60 EUR. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženki v roku 8 dni dolžna povrniti stroške v višini 585,60 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

7. Ker je s pritožbo uspela, ji je toženka dolžna povrniti stroške pritožbe po Odvetniški tarifi (OT): 250 točk za njeno sestavo, 2-odstotne materialne stroške ter 22-odstotni DDV, kar skupaj znaša 186,66 EUR. Višji priglašeni stroški niso utemeljeni, saj se nagrada za pritožbo odmerja od vrednosti predmeta pod pritožbo (379,26 EUR in 22 % DDV od tega zneska). Toženka je tožnici v roku 8 dni dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR.