Supreme Court allows appeal, ruling death of victim does not halt prosecution if prosecutor initiated it.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

V procesni situaciji smrti oškodovanca, ki ni stranka (torej subsidiaren tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog (t.i. predlagalni delikt), je presežena stroga razlaga 55. člena ZKP iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novem mestu na podlagi tretjega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 429. členom ZKP kazenski postopek zoper obdolženega A. A. ustavilo ter odločilo, da v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožila državna tožilka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 371. člena ZKP in v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP - zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je državni tožilki, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v vsebinskem smislu zmotna in je tudi po presoji pritožbenega sodišča posledica napačne interpretacije 55. člena ZKP in državna tožilka upravičeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter po drugem odstavku 371. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost sklepa.

5. Pritrditi je prevladujočim stališčem tako v kazensko procesni teoriji 1 kot v sodni praksi 2 , da je bila v procesni situaciji smrti oškodovanca (ki ni stranka, torej subsidiarni tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, katerega domnevni storilec se preganja na predlog (t. i. predlagalni delikti), presežena stroga jezikovna razlaga razlaga 55. člena ZKP, iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati. Po tem, ko je oškodovanec (ali za to pooblaščena oseba) pravočasno, tj. v roku iz prvega odstavka 52. člena ZKP, podal predlog za pregon, s čimer je bila izpolnjena procesna predpostavka za pregon po uradni dolžnosti, smrt oškodovanca med postopkom ni procesna ovira za nadaljevanje postopka po obtožbi državnega tožilca, razen če bi upravičenci iz 55. člena ZKP umaknili predlog za pregon (do česar v predmetni zadevi ni prišlo). Zato za nadaljevanje kazenskega postopka v takšni procesni situaciji ni potrebna izrecna izjava upravičencev v smeri vztrajanja pri predlogu za pregon, saj kazenski pregon v danem trenutku vrši državni tožilec kot upravičeni tožilec.

6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Horvat Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 131, tč. 5; Šepec M. (ur.): Zakon o kazenskem postopku s komentarjem - 1. knjiga, Lexpera & GV Založba, Ljubljana 2023, str. 417, tč. 12.

2 Sklep VSM IV Kp 68204/2020 z dne 26. 4. 2023 in v op. 1 navedenega sklepa citirane še druge odločbe sodišča druge stopnje, sklep VSC II Kp 16022/2023 z dne 6. 5. 2025.