Appeal dismissed; court upheld first instance judgment on liability for soil erosion damage near road.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pritožnica s pretežnim delom pritožbenih navedb izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. To je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (pritožnica ne trdi, da bi ta prerasla v absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. ali 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), v drugem pa za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženca zahtevala plačilo 883,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2023 ter povrnitev izvršilnih in pravdnih stroškov. Tožnici je (II.) naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v višini 902,64 EUR.

2. Tožnica, ki se zoper sodbo pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Trdi, da je napačna ugotovitev sodišča, da se del cestnega omrežja ne nahaja pod toženčevimi nepremičninami. S fotografij in izpisa iz PISO izhaja, da je zemljino odneslo na cesto s toženčevih nepremičnin. To sta ob zaslišanju priznala tudi A. A. in B. A., ki sta na toženčevih nepremičninah posadila koruzo. Enako izhaja iz izpovedi C. C., ki je na občini zadolžen za področje cest. Toženec je lastnik nepremičnin, na katerih se je izvajala kmetijska dejavnost, zato je odgovoren za škodo, ki izvira iz njegove nepremičnine. Razdalja od cestnega sveta do zoranega dela toženčeve nepremičnine je krajša od 4 metrov, zato je bila kršena določba ZCes-1 1 (4. točka 2. odstavka 5. člena). Sodišče je napačno presodilo, da so vzrok za škodo vremenske razmere (močne padavine), ne toženčeva kmetijska dejavnost. Po podatkih ARSO so bile 2. 6. 2022 padavine na območju X. običajne. Sodišče je napačno uporabilo teorijo o adekvatni vzročnosti, ki pozna vzročno zvezo med dejanjem in škodnimi dogodkom ter vzročno zvezo med škodnim dogodkom in obsegom nastale škode. Tožnica je dokazala vzročno zvezo med oranjem kmetijske površine (preblizu ceste) in škodnim dogodkom, prav tako vzročno zvezo med škodnim dogodkom in nastalo škodo. A. A. je ob zaslišanju povedal, da je bila v času škodnega dogodka njiva sveže obdelana, kasneje pa se je zemljišče utrdilo, zato ni več prihajalo do nanosov na cesto. Do nanosa na javno cesto ne bi prišlo, če njiva ne bi bila zorana oziroma če bi bil na njej kak drug pridelek. Ker do nanosa ni prišlo prvič, toženec na svojih nepremičninah ne bi smel dovoliti sejanja koruze. S tem, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče D. D., je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožnica je lahko dokazni predlog podala šele po tem, ko je toženec po prejemu gradbene knjige v pripravljalni vlogi z dne 4. 9. 2023 nasprotoval zapisom o številu zabeleženih ur, potrebnih za sanacijo, in trdil, da je gradbena knjiga nastala le za potrebe tega postopka.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (1. odstavek 443. člena ZPP 2 ). V takšnem sporu je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), na kar sta bili pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane sodbe pravilno opozorjeni. Po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje je izhodišče tudi za pritožbeno odločanje, razen če je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje posledica zmotne uporabe materialnega prava (2. odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožnica (občina) zoper toženca uveljavlja odškodninsko sodno varstvo, s pravno podlago v 99. členu SPZ 3 in 131. členu OZ 4 . Od njega zahteva povrnitev stroškov, ki so ji nastali 2. 6. 2022 s sanacijo ceste po nanosu zemljine z njegovih nepremičnin. Odločitev se opira na ugotovitve, - da je toženec lastnik parcel 604 in 605, obe k. o. X, - da se parceli, ki sta v naravi kmetijsko zemljišče, nahajata tik ob občinski cesti, - da je bilo spomladi 2022 več neurij z močnimi padavinami, zaradi katerih je prišlo do odnašanja zemljine z več nepremičnin na občinsko cesto, - da je do močnega naliva in posledičnega odnašanja blata na cesto prišlo tudi 2. 6. 2022, in - da je bila takrat na toženčevih nepremičninah že posajena koruza. Po presoji sodišča prve stopnje tožnica ni uspela dokazati tistega, kar je bilo med pravdnima stranka sporno in je v tej zadevi odločilno - da je 2. 6. 2022 prišlo do nanosa blata na cesto prav s toženčevih nepremičnin. Na podlagi dejstva, da je do nanosa blata s toženčevih nepremičnin prišlo ob neurju 1. 5. 2022 (kar izhaja iz izpovedi priče A. A., da je po neurju 1. 5. 2022 sam očistil cesto po nanosu zemlje s toženčeve nepremičnine na asfaltni del ceste), ni mogoče sklepati, da je bilo tako tudi ob neurju 2. 6. 2022. Dokazno breme o tem je bilo na tožnici, ki bremena ni zmogla. Gre za ugotovitev, ki je predstavljala samostojen in zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.

7. Sodišče prve stopnje se je v okviru dokazne ocene sklicevalo na fotografijo (A17), ki prikazuje stanje ( makadamskega dela) ceste po nanosu blata, ne pa tudi toženčeve nepremičnine. Ta se nahaja na drugi fotografiji (A10) in (po izpovedih prič) sega do prometnega znaka. Od prometnega znaka in dreves dalje (slednja so razvidna tudi na izpisu iz PISO v prilogi A7) se začne brežina, ki je del sosednje nepremičnine - prikazane na fotografiji v prilogi A17 5 , ki ni v toženčevi lasti. Tudi C. C., ki je pri občini odgovoren za ceste, ob zaslišanju ni potrdil tožbene teze, da je 2. 6. 2022 zemljino naneslo prav s toženčeve nepremičnine. Nasprotno, povedal je, da zemljo na asfaltiran in makadamski del ceste odnaša s celotnega hriba in da je ob močnih padavinah nanašalo zemljo na cesto z več nepremičnin, ne le s toženčeve. S tem v zvezi velja opozoriti na neskladnost, ki v izpodbijani sodbi ni izrecno izpostavljena (izhaja pa implicitno iz ugotovljenih dejstev), da tožnica, ki toženčevih nepremičnin očitno ni štela za edini vir vznemirjanja, v posledici katerega ji je nastala škoda, od toženca uveljavlja povrnitev celotnega stroška sanacije (883,15 EUR) 6 . V odsotnosti dokaza, da je 2. 6. 2022 prišlo do nanosa zemlje na cesto s toženčevih nepremičnin, je bilo odveč razlogovanje, ali je bil nanos zemlje posledica vremenskih razmer ali toženčeve (neustrezne) kmetijske dejavnosti.

8. Pritožnica s pretežnim delom pritožbenih navedb izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. To je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP (pritožnica ne trdi, da bi ta prerasla v absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. ali 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP), v drugem pa za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za pritožbena razloga, ki ju v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati. Dejanska vprašanja, ki jih naslavlja pritožba, zato niso dovoljen pritožbeni razlog.

9. Tožnica v pritožbi pojasnjuje, da je zaslišanje D. D., vodje vzdrževanja cest pri občinskem koncesionarju, predlagala v zvezi s toženčevimi ugovori, ki so se nanašali na višino tožbenega zahtevka. Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da ni utemeljen po podlagi, z njegovo višino pa se ni ukvarjalo, pritožbena graja zavrnitve dokaznega predloga (smiselno zatrjevana postopkovna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP) ni utemeljena.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (upoštevni) in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnica zaradi pritožbenega neuspeha sama nosi stroške pritožbenega postopka.

1 Zakon o cestah, Ur. l. RS, št. 109/2010, s spremembami in dopolnitvami.

2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

3 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

4 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.

5 Iz izpisa iz PISO izhaja, da gre za parcelo 602.

6 Kar izhaja iz predloženega računa (A14/B9), v zvezi z obračunom iz gradbenega dnevnika (A15).