Appeal dismissed; temporary custody order upheld as verbal abuse alone insufficient for immediate eviction without concrete proof of harm.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I.1. in I.2. potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Zatrjevanju, da izpostavljenost verbalnemu nasilju predstavlja ogrožanje otrok in trajno vpliva na njihov psihosomatski razvoj, je načeloma moč pritrditi, za izdajo predlagane začasne odredbe pa je treba nasilje in ogroženost otrok konkretno izkazati. V konkretnem primeru to ni bilo izkazano.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, (I.1) da je nasprotni udeleženec dolžan nemudoma, najkasneje pa v roku osmih dni od prejema sklepa prepustiti predlagateljici in otrokom A. A. (roj. 2015), B. A. (roj. 2019) in C. A. (roj. 2019) v izključno uporabo in posest stanovanje, (I.2) da se je nasprotni udeleženec nemudoma dolžan iz tega stanovanja izseliti, najkasneje pa osem dni po prejemu sklepa, (I.3) da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo materi, (I.4) da je nasprotni udeleženec dolžan začasno za vsakega otroka plačevati po 100 EUR preživnine, (I.5) da se določijo začasni stiki med očetom in otroki, (I.7-I.8 1 ) da se nasprotnemu udeležencu izreče za kršitev te začasne odredbe denarna kazen v višini 500 EUR, ki se bo izvršila z rubežem njegovih sredstev, če je sam ne bo poravnal, (I.9) da izdana začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari; (II) odločitev o stroških postopka si je sodišče pridržalo do končne odločitve v zadevi.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje iz I.1. in I.2. točke (v povezavi s točkami I.7. do I.9.) se pravočasno pritožuje predlagateljica iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov.

Opozarja na pasivnost sodišča in trdi, da je bilo o začasni odredbi odločeno zaradi vložene nadzorstvene pritožbe. Gre za prednostno zadevo, ki je sodišče kot take ni obravnavalo, mladoletni otroci pa so že dve leti podvrženi visoko konfliktnemu odnosu med staršema. Predlagateljica sprejema, da sodišče ne želi začasno odločiti o varstvu in vzgoji ter stikih in preživnini, ne more pa dopustiti, da so otroci več let podvrženi visoko konfliktni situaciji pod isto streho in izbruhom pijanega očeta. Prepustitev stanovanja je nujna zaradi psihičnega in ekonomskega nasilja. Izpostavljenost verbalnemu nasilju vsekakor predstavlja ogrožanje otrok in trajno vpliva na njihov psihosomatski razvoj. Nasprotni udeleženec pred otroki prepogosto uporablja žaljivke, zmerljivke in grožnje. Otroke pogosto vozi pod vplivom alkohola. Doma alkohol in travo pretirano uživa. Alkohol uživa tudi na tekmah otrok in ob praznovanjih. V opitem stanju ni sposoben skrbi za otroke.

Že iz mnenja CSD z dne 2. 12. 2024 izhaja, da so otroci podvrženi visoko konfliktnemu odnosu med staršema in da bi bilo za razrešitev konfliktne dinamike nujno, da si eden od staršev poišče in uredi bivanje na drugem naslovu. Tako je povedala tudi zaslišana strokovna delavka CSD. Nikakršna ogroženost otrok ni dopustna, država je dolžna otroke zavarovati. Sodišče bi pri izdaji začasne odredbe moralo pretehtati, ali oseba, zoper katero je izdana začasna odredba, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale zavarovani osebi, pa tega storilo. Predlagateljica je predložila ustrezne listinske dokaze in konkretno opisala, kako oče zanemarja skrb nad otroki, nedopustno je tudi njegovo zmerjanje matere. Sodišče, očitno jezno (in v naglici) zaradi vložitve nadzorstvene pritožbe, namerno spregleda velikokrat izpostavljeno dejstvo, da ni bistvo v moralnem zgražanju nad pitjem alkohola nasprotnega udeleženca, ampak v dejstvu, da v alkoholiziranem stanju konstantno vozi otroke, kar se še vedno dogaja, otroci pa doživljajo njegove izbruhe jeze nad njimi, kar posebej pri njih povzroča hud strah.

Zastrašujoče so navedbe sodišča, da zaradi zanikanja nasprotnega udeleženca, da vozi otroke pod vplivom alkohola, te trditve niso izkazane s stopnjo verjetnosti. Glede na razloge sodišča torej posilstvo, če je prijavljeno prepozno, ni več posilstvo, ogrožujoča dejanja očeta pa niso več ogrožujoča, če jih mati ne naznani takoj. Predlagateljica je konkretno opisala situacijo, da starejši sin sam prepoznava psihično nasilje in da je mladoletni B. A. povedal, da bo vzel nož in ubil atija, kar gre za alarmantne znake, ki se kažejo na otrocih. Neprimerne so tudi opombe sodišča, da odločitev glede prepustitve stanovanja ne bo vplivala na vožnjo pod vplivom alkohola.

3. V odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Da se doseže začasno varstvo koristi otroka, sme sodišče izdati (tudi) odredbo o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja (8. alineja prvega odstavka 162. člena DZ 2 ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, in obsega škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju otroka.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da predlagateljica obstoja okoliščin, ki bi kazale na ogroženost otrok ni verjetno izkazala. Tudi pavšalni pritožbeni trditvi, da je izkazano, da oče otroke zanemarja ni mogoče pritrditi. Glede na poročilo CSD 3 , šole in vrtca ter izpoved udeležencev ni mogoče zaključiti, da otroci izražajo čustvene, vedenjske, zdravstvene ali druge težave, ki bi kazale na njihovo stisko. CSD je ocenil, da otroci (še) niso dojeli, da sta se starša kot partnerja razšla, ker se dinamika dnevnega življenja za otroke ni v bistvenem spremenila. CSD visoke ogroženosti otrok ni zaznal. Ocenil je, da ogroženost otrok, ki bo utemeljevala izdajo začasne odredbe, ni podana. CSD je opravil tudi razgovor z mladoletnim A. A., v okviru katerega se je z njegovimi šolskimi in interesnimi dejavnostmi, o razmerah v družini ter o njegovem odnosu do matere in očeta. Ugotovitve so pri izpodbijani odločitvi upoštevane. Iz poročila vrtca in šole nadalje izhaja, da otroci v šolskem in vrtčevskem okolju dobro funkcionirajo in nimajo vedenjskih ali drugih težav. So ustrezno zdravstveno in higiensko oskrbljeni. Morebitnih težav v družinskem okolju in posledičnih stisk otrok v vrtcu in šoli ne zaznavajo. Zato tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da starša za otroke ustrezno skrbita in sta navkljub medsebojnim težavam uspela vzpostaviti bivalno okolje, v katerem se otroci vsaj zaenkrat še dobro počutijo in ne izražajo nobene stiske.

7. Vztrajanje predlagateljice, da je prepustitev stanovanja nujna zaradi psihičnega in ekonomskega nasilja nasprotnega udeleženca, ne prepriča. Povezave med ekonomskim nasiljem in predmetnim ukrepom pritožba ne pojasni. Zatrjevanju, da izpostavljenost verbalnemu nasilju predstavlja ogrožanje otrok in trajno vpliva na njihov psihosomatski razvoj, je načeloma moč pritrditi, za izdajo predlagane začasne odredbe pa je treba nasilje in ogroženost otrok konkretno izkazati. Predlagateljica je zaslišana izpostavila, da so otroci ogroženi, ker se z nasprotnim udeležencem ne pogovarjata, če kaj reče, pa dobi nazaj žaljivke. Pojasnila je, da je v preteklosti enkrat na dva tedna prihajalo do žalitev, v zadnjih treh mesecih pa ne več. Oba udeleženca sta potrdila, da sedaj medsebojno komunicirata preko SMS sporočil. Na ta način pa z vsebino, tudi če je žaljiva do predlagateljice, nasprotni udeleženec otrok ne more ogrožati. Ugotovitve sodišča prve stopnje, ki na naroku ni zaznalo, da bi bila predlagateljica nasprotnemu udeležencu podrejena, ponižna, v strahu ali bi izražala kakršnokoli stisko kot posledico njegovega psihičnega nasilja, pa predlagateljica niti ne izpodbija.

8. Glede pogostosti uživanja alkohola nasprotnega udeleženca je predlagateljica izpostavila dva dogodka (rojstni dan A. A. in njegovo tekmo) in zatrdila, da nasprotni udeleženec po alkoholu posega ob tekmah, kadar se druži s sosedi ali drugimi. Nobenega dvoma ni, da pitje alkohola pred otroki ni primerno, vožnja otrok v opitem stanju jih ogroža, opito stanje pa tudi zmanjšuje zmožnost skrbi za otroke. Predlagateljica je pojasnila, da se je situacija v zadnjih mesecih umirila. Povezave med vožnjo otrok v vinjenem stanju in ukrepom prepustitve stanovanja tudi pritožbeno sodišče tako kot sodišče prve stopnje ne vidi, predlagateljica pa te povezave niti v pritožbi opredeljeno ne pojasni. Očitki sodišču prve stopnje, da očitno jezno in v naglici zaradi vložitve nadzorstvene pritožbe, namerno spregleda velikokrat izpostavljeno dejstvo, da ni bistvo v moralnem zgražanju nad pitjem alkohola nasprotnega udeleženca, ampak v dejstvu, da v alkoholiziranem stanju konstantno vozi otroke, kar se še vedno dogaja, otroci pa doživljajo njegove izbruhe jeze nad njimi, kar posebej pri njih povzroča hud strah, pa niso utemeljeni, ker se slednje v postopku ni potrdilo.

9. CSD je res mnenja, da bi bilo za razrešitev konfliktne dinamike nujno, da si eden od staršev poišče in uredi bivanje na drugem naslovu, vendar CSD izselitev enega od staršev iz stanovanja pri tem ne povezuje z ogroženostjo otrok in tudi ne ugotavlja okoliščin, ki bi narekovale ukrepanje sodišča in ne daje osnove za izrek predlaganega ukrepa, kot skuša prikazati pritožba.

10. Predlagateljica sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita, da ni pretehtalo, ali oseba, zoper katero je izdana začasna odredba, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale zavarovani osebi. Predlagateljica namreč meni, da bi se nasprotni udeleženec lahko preselil k staršema. Glede na predloženi izjavi njegovih staršev (B38, B39) pa temu ni mogoče pritrditi.

11. Navedbe, da glede na razloge sodišča torej posilstvo, če je prijavljeno prepozno, ni več posilstvo, ogrožujoča dejanja očeta pa niso več ogrožujoča, če jih mati ne naznani takoj, pa so povsem neprimerne in na njih pritožbeno sodišče ne odgovarja.

12. Pritožba ni utemeljena in jo je treba ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev zavrniti ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa pomotoma izpustilo številko 6.

2 Družinski zakonik.

3 Center za socialno delo.