Appeal dismissed; claimant failed to prove 15 years of foreign insurance contribution for pension rights.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na neprepričljivo izpoved tožnika (tožnik ni pojasnil, kdaj naj bi delal v Nemčiji), nadalje, da glede pokojninske dobe ni predložil nobenega pisnega dokaza in pa glede na potrdilo nemškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz katerega izhaja, da tožnik v Nemčiji nima zavarovalne dobe, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožniku ni uspelo dokazati obstoja pokojninske dobe v Nemčiji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 4. 2. 2025 ter ista številka zadeve in dosjeja z dne 18. 10. 2024 ter da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine in da je toženec dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izdati odločbo o višini in izplačevanju starostne pokojnine. Nadalje je odločilo, da se stroški zastopanja tožnika po odvetnici krijejo iz proračuna.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da ima psihične težave ter poškodovano roko. 17 let je delal v Nemčiji in čaka na nemško pokojnino. Star je 57 let.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) 1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) 2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 4. 2. 2025, s katero je bila potrjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 18. 10. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik 16. 8. 2023 pri tožencu podal zahtevo za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine. V vlogi je navedel, da je bil zaposlen v Nemčiji. Sodišče ugotavlja, da je tožnik od 1. 9. 2024 dalje upravičen do invalidske pokojnine. Toženec je v predsodnem postopku pridobil podatek od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po podatkih tujega nosilca zavarovanja tožnik v Nemčiji nima zavarovalne dobe. Ima pa tožnik v Sloveniji 7 let, 4 mesece in 3 dni pokojninske dobe.

7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2) 3 v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

8. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali ima tožnik poleg nesporne slovenske pokojninske dobe, dopolnjeno tudi zavarovalno dobo v Nemčiji. Ker tožnik s tem v zvezi ni predložil nobenih dokazov, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša.

9. Tožnik je sicer na naroku izpovedal, da naj bi bil v Nemčiji zaposlen 17 let, vendar da se točnega datuma kdaj je delal, ne spomni. Ima pa doma potrdila o delovni dobi, ki pa jih sodišču ni predložil. Toženec je opravil poizvedbe pri nemškem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz potrdila, ki ga je toženec prejel 29. 7. 2025 (priloga B/1 sodnega spisa) izhaja, da tožnik v Republiki Nemčiji nima dopolnjene zavarovalne dobe. Glede na neprepričljivo izpoved tožnika (tožnik ni pojasnil, kdaj naj bi delal v Nemčiji), nadalje, da glede pokojninske dobe ni predložil nobenega pisnega dokaza in pa glede na potrdilo nemškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz katerega izhaja, da tožnik v Nemčiji nima zavarovalne dobe, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožniku ni uspelo dokazati obstoja pokojninske dobe v Nemčiji. Tudi v pritožbi tožnik ne konkretizira, v čem bi bila odločitev sodišča prve stopnje nepravilna. Zgolj navedba, da čaka na pokojnino iz Nemčije ne pomeni, da mu bo pokojnina tudi priznana oziroma da je dopolnil pokojninsko dobo v Nemčiji.

10. Ker tožnik ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine (niti pogoja starosti niti pogoja pokojninske dobe), je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine utemeljeno zavrnilo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 2/2004.

3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.