Inheritance court dismisses appeal claiming cohabitation constitutes a gift, upholding first instance ruling on burden of proof.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Dedič A. A. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zapustnik in dedinja B. B. sta v zapustnikovi nepremičnini živela kot zunajzakonska partnerja. Pretakanje in mešanje materialnih in nematerialnih prispevkov partnerjev je naraven in neizbežen element takšne skupnosti. Pravilo je, da se takšni prispevki partnerjev presojajo kot vložki v skupno življenje in delovanje življenjske skupnosti, pri čemer se različen obseg vložkov (lahko) odrazi v različnih deležih partnerjev na skupnem premoženju, ne utemeljuje pa medsebojnih vrnitvenih zahtevkov. Odstop od tega pravila mora izkazati tisti, ki ga zatrjuje. To toliko bolj velja v primerih, kot je konkretni, ko brezplačno bivanje partnerke (sodedinje) v hiši drugega partnerja (zapustnika) ni zmanjšalo obsega njegovega premoženja (zapuščine) in ko pritožnik ni trdil, da bi se stanovanjski stroški plačevali iz posebnega premoženja enega od partnerjev (zapustnika). Sodišče prve stopnje je tako pravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme ter utemeljeno ocenilo, da je pravica pritožnika glede zatrjevanega zapustnikovega darila dedinji B. B. manj verjetna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (1. točka izreka). Dedinjo B. B. je napotilo na pravdo, v kateri bo dokazovala obseg zapuščine, zlasti pa, da v zapuščino ne sodijo denarna sredstva na računu zapustnika pri banki C., d. d. in osebni avto Peugeot ..., oboje v deležu do 1/2 (2. točka izreka). Dediča A. A. je napotilo na pravdo, v kateri bo dokazoval obseg zapuščine, zlasti pa: vlaganja v nepremičnino parcelna številka 80/1 k. o. ..., na kateri stoji hiša z naslovom D., ter darilo zapustnika dedinji B. B. (3. točka izreka). Dediča je poučilo, da mora tisti, ki je bil napoten na pravdo, vložiti tožbo v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa in o tem obvestiti sodišče (4. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedič A. A. in izpodbija 3. točko izreka. Kot bistveno navaja, da dedinja B. B. vse od začetka leta 1998 brezplačno živi v zapustnikovi hiši. Brezplačno bivanje dediča v zapustnikovi nepremičnini predstavlja darilo po 29. členu Zakona o dedovanju (ZD), ki se všteva v dedičev dedni delež. Nepravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da je njegova pravica manj verjetna in da se na pravdo v tem delu napoti njega. Sodišče pritožniku neutemeljeno očita, da glede darila dedinji B. B. ni predložil potrebne listinske dokumentacije, ki bi dokazno breme prevalila na sodedinjo. Brezplačno bivanje sodedinje v zapustnikovi hiši je bilo namreč med dedičema nesporno, nespornih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Poleg tega je sodišče prezrlo navedbe pritožnika v vlogi z dne 6. 5. 2024, v kateri je konkretizirano opisal darilo in opredelil njegovo vrednost, svoje navedbe pa podkrepil z vrsto listinskih dokazov. Sodišče je storilo bistvene kršitve določb postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in prvem odstavku 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP.

3. Pritožba je bila vročena dedinji B. B., ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Sodišče prve stopnje je za izpodbijano odločitev navedlo zadostne in med sabo skladne razloge, ki ne nasprotujejo vsebini spisa. Sklep je razumljiv in ga je mogoče preizkusiti.

6. V pritožbenem postopku ni več sporno, da sta pritožnik A. A. in B. B. zakonita dediča prvega dednega reda po zapustniku E. A.

7. Prav tako pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da so med dedičema sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost njunega dednega deleža, in da med njima obstaja spor o obsegu zapuščine, zaradi česar je treba zapuščinski postopek prekiniti (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD in 1. točka 212. člena ZD).

8. Pritožnik ne izpodbija odločitve, da se ga napoti na pravdo zaradi dokazovanja vlaganj v nepremičnino parcelna številka 80/1 k. o. ... Ne strinja pa se s presojo sodišča prve stopnje, da je v zvezi z njegovim ugovorom, da je B. B. od zapustnika prejela darilo in je zato dedno odpravljena, njegova pravica manj verjetna in se zato na pravdo za dokazovanje darila napoti njega (prvi odstavek 213. člena ZD).

9. Med dedičema ni bilo sporno, da je dedinja B. B. bivala z zapustnikom v njegovi hiši vse od leta 1998 dalje ter da za uporabo nepremičnine ni plačevala nadomestila. Pritožnik je trdil, da je zapustnik plačeval tudi celotne stanovanjske stroške.

10. Zapustnik in dedinja B. B. sta v zapustnikovi nepremičnini živela kot zunajzakonska partnerja (sodba Okrožnega sodišča v Kranju I P 124/2022 z dne 27. 11. 2024). Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb (prvi odstavek 4. člena Družinskega zakonika). Pretakanje in mešanje materialnih in nematerialnih prispevkov partnerjev je naraven in neizbežen element takšne skupnosti. Pravilo je, da se takšni prispevki partnerjev presojajo kot vložki v skupno življenje in delovanje življenjske skupnosti, pri čemer se različen obseg vložkov (lahko) odrazi v različnih deležih partnerjev na skupnem premoženju, ne utemeljuje pa medsebojnih vrnitvenih zahtevkov. Odstop od tega pravila mora izkazati tisti, ki ga zatrjuje. To toliko bolj velja v primerih, kot je konkretni, ko brezplačno bivanje partnerke (sodedinje) v hiši drugega partnerja (zapustnika) ni zmanjšalo obsega njegovega premoženja (zapuščine) in ko pritožnik ni trdil, da bi se stanovanjski stroški plačevali iz posebnega premoženja enega od partnerjev (zapustnika). Sodišče prve stopnje je tako pravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme ter utemeljeno ocenilo, da je pravica pritožnika glede zatrjevanega zapustnikovega darila dedinji B. B. manj verjetna.

11. Pritožnik se sklicuje na drugačno stališče sodne prakse, vendar ne opredeli konkretnih sodnih odločb. Razlog je verjetno ta, da te njegovega stališča ne potrjujejo. 1

12. V postopku ugotovljena in med strankama nesporna dejstva, na katera se pritožnik sklicuje tudi v pritožbi, potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Do drugih, za odločitev nerelevantnih navedb, se sodišču prve stopnje ni bilo treba posebej opredeljevati. Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave in nepopolni dokazni oceni je zato neutemeljen.

13. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

14. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 22/2019 z dne 19. 12. 2019, Višjega sodišča v Kopru I Cp 98/2019 z dne 23. 9. 2019 in Cp 152/2009 z dne 9. 6. 2009 ter Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 822/2024 z dne 21. 8. 2024.