Supreme Court dismisses review application against time-limited domestic violence protection orders under ZPND.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the opposing party's request to allow a review of a time-limited protection order issued under the Act on Prevention of Domestic Violence. The lower courts had granted the victim's request to reinstate a temporary ban on the abuser's access to the residence, which was subsequently challenged. The Court ruled that such time-bound measures lack the final character of a judgment and therefore do not permit a review under the Code of Civil Procedure, except for specific unlimited housing transfer orders.
Legislator headnote
AI generated377. člen ZPP; 42. člen ZNP-1; 22.a člen ZPND: Time-limited protective measures in domestic violence proceedings do not possess the nature of a final judgment and are not subject to review applications, except for orders granting unlimited residence transfer.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, ki so časovno omejeni, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pomeni, da ti sklepi nimajo dejanske narave sodbe ‑ z njimi ni dokončno urejeno razmerje med udeleženci postopka v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, ampak je njihov namen zagotoviti zgolj začasno varstvo enega ali nekaterih od udeležencev, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dovoljen. Naravo sklepov iz prvega odstavka 384. člena ZPP, zoper katere je revizijo mogoče dopustiti, imajo v postopkih po ZPND le tisti sklepi sodišča druge stopnje, s katerimi je odločeno, da se povzročitelju nasilja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND izreče časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo. V konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije se namreč nanaša na odločitev sodišča druge stopnje glede časovno omejenih ukrepov. Ker njegov predlog po pojasnjenem torej ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP‑1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 3. 2025 nasprotnemu udeležencu naložilo prepustitev stanovanja na naslovu ... v izključno uporabo predlagateljici in opustitev vseh dejanj, ki bi utegnila predlagateljici otežiti ali ovirati izključno uporabo stanovanja, ter mu prepovedalo vstopiti, zadrževati in približevati se stanovanju in krajem, kjer se predlagateljica redno nahaja, oboje na razdalji manjši od 200 m ter navezovati stike s predlagateljico na kakršen koli način, vse za obdobje 12 mesecev. S sklepom z dne 25. 8. 2025 je ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca, sklep z dne 26. 3. 2025 razveljavilo in zavrnilo predlog predlagateljice.
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi predlagateljice in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 26. 3. 2025 zavrnilo.
3. Zoper sklep sodišče druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog ni dovoljen.
5. V obravnavanem primeru gre za postopek odločanja o ukrepih po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), v katerem se v skladu z njegovim 22.a členom uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v ZPND drugače določeno. Nepravdni postopek ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP‑1). Ta v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP).
6. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah 1 že pojasnilo, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, ki so časovno omejeni, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pomeni, da ti sklepi nimajo dejanske narave sodbe ‑ z njimi ni dokončno urejeno razmerje med udeleženci postopka v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, ampak je njihov namen zagotoviti zgolj začasno varstvo enega ali nekaterih od udeležencev, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dovoljen. Naravo sklepov iz prvega odstavka 384. člena ZPP, zoper katere je revizijo mogoče dopustiti, imajo v postopkih po ZPND le tisti sklepi sodišča druge stopnje, s katerimi je odločeno, da se povzročitelju nasilja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND izreče časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo. V konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije se namreč nanaša na odločitev sodišča druge stopnje glede časovno omejenih ukrepov. Ker njegov predlog po pojasnjenem torej ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP‑1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP‑1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).
1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 412/2013 z dne 16. 11. 2013, II DoR 238/2023 z dne 5. 7. 2023 in II DoR 218/2023 z dne 7. 6. 2023.