Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep III Cp 165/2026 ECLI:SI:VSMB:2026:III.CP.165.2026 AI generated

Appeal dismissed: fear alone insufficient to extend family violence proximity ban without new circumstances.

Case Number VSM Sklep III Cp 165/2026
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appeal to extend a proximity ban under the Family Violence Prevention Act. The petitioner argued that fear of contact and ongoing family pressure justified the extension, while the respondent supported the lower court's denial. The court held that extending the measure requires new facts or events, not merely the absence of a breach or existing fear, as the respondent was already restricted by a temporary order.

Legislator headnote

AI generated

19. člen ZPND; 365. člen ZPP: A fear of the opposing party alone is insufficient grounds for extending a proximity ban; new circumstances or events occurring after the initial order are required to justify further protection measures.

Keywords

AI generated
Family Violence Prevention Act proximity ban extension protection order renewal new circumstances requirement appellate review standards family violence proceedings contact restriction

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Za podaljšanje izrečenega ukrepa ni dovolj zgolj bojazen pred nasprotnim udeležencem, saj v času izrečenega ukrepa nasprotni udeleženec izrečenega ukrepa ni kršil, prav tako predlagatelj ne navaja novih okoliščin oziroma dogodkov, ki bi se zgodili po izreku predmetnega ukrepa in bi predstavljal podlago za izrek ukrepa po ZPND, s tem pa predlog za podaljšanje že izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in navezovanja stikov ni utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog predlagatelja z dne 25. 11. 2.025, s katerim je predlagal, da se podaljša ukrep prepovedi približevanja po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), izrečen s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju V N 75/2025 z dne 1. 9. 2025, zavrnilo. V II. točki izreka je odločilo, da vsak udeleženec postopka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da ga mama napeljuje, da se vrne domov v X, kjer pa bi bil v stiku z nasprotnim udeležencem, prav tako je zoper nasprotnega udeleženca v teku predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja, sam pa se nasprotnega udeleženca boji. Prav tako se situacija v družini vse do danes v primerjavi s podajo predloga za izrek ukrepov na podlagi ZPND z dne 17. 3. 2025 ni spremenila. Nasprotni udeleženec si ves čas prizadeva vstopiti v stik z njim. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izrečen ukrep po ZPND ustrezno podaljša, kot to izhaja iz predloga.

3. V odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Nadalje pa navaja, da je sodišče zmotno odločilo o stroških postopka, saj je v prvotnem sklepu, ko je odločilo o izreku ukrepa, stroške naložilo nasprotnemu udeležencu, sedaj, ko pa predlog ni utemeljen, pa je odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi z 22.a členom ZPND.

6. Pregled zadeve pokaže, da je na predlog mladoletnega predlagatelja, sodišče prve stopnje s sklepom V N 75/2025 z dne 1. 9. 2025, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 972/2025 z dne 17. 11. 2025, nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep, s katerim se mu je prepovedalo približevanje na razdaljo manjšo od 200 m in navezovanje kakršnihkoli stikov z ml. predlagateljem za čas dveh mesecev od vročitve sklepa nasprotnemu udeležencu. V presežku je bil predlog zavrnjen, prav tako je bila nasprotnemu udeležencu za primer kršitve izrečena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. V V. točki izreka je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka, ki jih je dolžan nasprotni udeleženec povrniti v proračun Republike Slovenije v višini 1.516,48 EUR. Izpodbijani sklep je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 972/2025 z dne 17. 11. 2025. Za tem je predlagatelj podal predlog za podaljšanje ukrepa, saj se nasprotnega udeleženca še vedno boji, z njim se ne želi fizično srečati, še posebej zaradi vseh postopkov, zaradi katerih ga slednji sedaj obtožuje, da so njegova krivda. Izpostavlja, da je v teku predkazenski postopek zoper nasprotnega udeleženca, zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini oziroma kaznivega dejanja surovega ravnanja in zanemarjanja mladoletne osebe, mama pa v njegovo stisko in potrebe nima uvida ter zasleduje zgolj lastne interese in interese nasprotnega udeleženca.

7. Po vročitvi predloga nasprotnemu udeležencu je sodišče prve stopnje odločilo, da niso podani pogoji za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja in navezovanja stika s predlagateljem, v skladu z 19. členom ZPND in je predlog zavrnilo.

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je ukrep izvajanje stikov pod nadzorom CSD v skladu s 163. členom Družinskega zakonika med predlagateljem in njegovo mamo - partnerko nasprotnega udeleženca, iztekli in da sedaj stiki potekajo v skladu z začasno odredbo II N 44/2025 z dne 12. 12. 2025 na način, da je prepovedana navzočnost nasprotnega udeleženca na teh stikih. Za primer kršitve začasne odredbe je mami predlagatelja določena denarna kazen.

9. Po oceni sodišča druge stopnje je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da za podaljšanje izrečenega ukrepa ni dovolj zgolj bojazen pred nasprotnim udeležencem, saj v času izrečenega ukrepa nasprotni udeleženec izrečenega ukrepa ni kršil, prav tako predlagatelj ne navaja novih okoliščin oziroma dogodkov, ki bi se zgodili po izreku predmetnega ukrepa in bi predstavljal podlago za izrek ukrepa po ZPND, s tem pa predlog za podaljšanje že izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in navezovanja stikov ni utemeljen.

10. Pri tem sodišče druge stopnje poudarja, da je na podlagi izrečene začasne odredbe II N 44/2025 z dne 12. 12. 2025, izdane pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, še vedno prepovedano navezovanje stikov nasprotnega udeleženca z ml. predlagateljem, s čemer je slednji še vedno deležen posebnega varstva.

11. Na podlagi navedenega je tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo ter zaključilo, da predlagatelj nadaljnje zaščite po določbah ZPND ne potrebuje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Nasprotni udeleženec se neutemeljeno zavzema za odločanje pritožbenega sodišča zoper stroškovno odločitev v sklepu z dne 1. 9. 2025. Sodišče druge stopnje je namreč s sklepom III Cp 972/2025 z dne 17. 11. 2025 pritožbo nasprotnega udeleženca v celoti zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, tako stroški postopka, ki se je končal s sklepom III Cp 972/2025 z dne 17. 11. 2025 (V N 75/2025 z dne 1. 9. 2025 Okrožnega sodišča na Ptuju) ne morejo biti predmet ponovne obravnave pritožbenega sodišča.

13. Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je o stroških postopka odločilo v skladu z 22.a členom ZPND, po prostem preudarku. Pri tem je predvsem imelo v uvidu, da je predlagatelj mladoletna oseba, zato je odločilo, da oba udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške. Takšno odločitev pa v celoti sprejema tudi sodišče druge stopnje.

14. Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP), nasprotni udeleženec pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje, zato v skladu z 155. členom ZPP in 22.a členom ZPND krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.