Supreme Court dismisses review request regarding confiscation of illicit funds and property deprivation. The court rejects arguments about proportionality and procedural rights. The decision upholds the lower courts' ruling on asset seizure. The review request is inadmissible due to lack of grounds. The court finds no violation of constitutional rights. The ruling confirms the confiscation of illicit assets. The decision addresses property deprivation and procedural fairness. The court rejects claims of unequal treatment before the law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for review of the final judgment regarding the confiscation of illicit assets. The lower courts had seized and confiscated 165,600 EUR in cash found during a search, ruling it as property of illicit origin, while rejecting a separate claim for 95,000 EUR. The defendant argued that the confiscation violated constitutional rights to equality, fair trial, and private property, and claimed the courts failed to consider unpaid debts incurred during the investigation period. The court rejected these arguments, finding the review request inadmissible because the conditions for admissibility under the Code of Civil Procedure were not met, and confirmed the lower courts' factual and legal findings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora; Zakon o pravdnem postopku: The Supreme Court holds that a review request is inadmissible when the conditions for admissibility are not met, and that the confiscation of property of illicit origin does not violate constitutional rights to equality or private property if the lower courts correctly applied the statutory criteria for net income assessment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je premoženje - gotovina v višini 165.600 EUR, zasežena 17. 3. 2020 pri hišni preiskavi na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Kpd 15601/2020 z dne 13. 3. 2020 v stanovanju, ki ga uporablja toženec, premoženje nezakonitega izvora ter da se to premoženje tožencu odvzame in s pravnomočnostjo sodbe postane last tožnice (I. točka izreka). Sicer (da je tudi gotovina 95.000 EUR, zaseženega istega dne v istem stanovanju, premoženje nezakonitega izvora ter da se odvzame in postane last tožnice) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice in toženca zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.
3. Toženec predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sta zakonska ureditev Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI) — (prvi odstavek 34. člena v zvezi s 27. členom in 5. členom) s tem, ko edini pogoj za odvzem premoženja določa očitno nesorazmerje glede na neto prihodke njegovega imetnika, ter sodbi, sodišča prve stopnje s tem, ko je na takšni pravni podlagi razsodilo, da zasežena gotovina v višini 165.600 EUR predstavlja premoženje nezakonitega izvora, ki se tožencu odvzame in postane last Republike Slovenije, ter sodišča druge stopnje s tem, ko je takšno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, v neskladju z ustavnimi pravicami toženca do enakosti pred zakonom iz 14. člena, pravico do izjave iz 22. člena, pravico do sodnega varstva iz 23. člena, pravnimi jamstvi iz kazenskega postopka iz 29. člena ter pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave; (2) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili domnevno bazo in metodo ugotavljanja neto vrednosti premoženja toženca iz drugega odstavka 5. člena ZOPNI s tem, ko nista upoštevali neporavnanih obveznosti toženca, ki so nastale v zvezi s pridobivanjem premoženja toženca v časovnem obdobju, na katerega se je raztezala finančna preiskava; (3) ali sta sodišči prve in druge stopnje s tem, ko nista upoštevali trditev toženca o njegovih neporavnanih obveznostih, ki so nastale v zvezi s pridobivanjem premoženja toženca ter njegovih dohodkih v časovnem obdobju, na katerega se je raztezala finančna preiskava, kršili pravico toženca do obravnavanja pred sodiščem prve in druge stopnje iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), določbo 214. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pravico toženca do izjave iz 22. člena Ustave ter pravico toženca do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave; in (4) ali je sodišče druge stopnje s svojo obrazložitvijo in odgovori, glede pritožbenih razlogov toženca o napačni uporabi materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršilo pravico toženca do obravnavanja pred sodiščem druge stopnje iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pravico toženca do izjave iz 22. člena Ustave ter pravico toženca do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).