Supreme Court rejects review request regarding property disturbance and utility easements after lower court reversal.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je zoper toženko (svojo sestro) vložil tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice. Zahteval je, naj toženka preneha posegati v njegovi nepremičnini z ID-znakom parcela ... in parcela ..., tako da s prve odstrani del železne konstrukcije nadstreška, z druge pa v zračnem prostoru viseči električni kabel, z obeh nepremičnin pa še vkopano vodovodno cev, ter zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Uveljavljal je tudi prepoved nadaljnjega vznemirjanja.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za prepoved vznemirjanja v celoti zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je v prvem sojenju pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo zahtevkom za prenehanje uporabe vodovodne cevi in električnega kabla, za odstranitev spornega dela nadstreška ter za prepoved bodočega vznemirjanja. V delu, ki se nanaša na odstranitev električnega kabla in vodovodne cevi ter vzpostavitev prejšnjega stanja, pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zoper to odločitev je toženka vložila revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje glede prenehanja uporabe in prepovedi vznemirjanja z uporabo vodovodne cevi ter električnega kabla razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. V novem sojenju je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (razen glede že pravnomočne odločitve o odstranitvi dela nadstreška in zavrnjenega zahtevka za odstranitev vodovodne cevi in električnega kabla).

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije in njegovo (pravočasno) dopolnitev. Predlaga, naj se revizija dopusti glede vprašanj, ki naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse:

1. "ali gre v konkretnem primeru za arbitrarno in nepošteno sojenje oz. sojenje v nasprotju z zakonom in Ustavo Republike Slovenije, ker je bilo odločeno v očitnem nasprotju z zakonom oz. brez zakonske podlage in brez vsakih (razumnih) razlogov?"

2. "ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o vprašanju, ali predstavlja toženkina uporaba vodovodne in električne napeljave, ki poteka čez parceli v lasti tožnika, vznemirjanje lastninske pravice po prvem odstavku 99. člena SPZ, ko je upoštevalo le dejstvo, da je dve napeljavi zgradila mati pravdnih strank in da jih je po razdružitvi še naprej uporabljala toženka, čeprav ob razdružitvi ni niti kasneje ni pridobila pravice do njihove uporabe na način, ki ga določa SPZ?"

3. "ali mora sodišče druge stopnje za pravilno uporabo materialnega prava pri odločanju o zgoraj navedenem vprašanju kot predhodno vprašanje najprej ugotoviti ali ima toženka takšno pravico, ki izključuje protipravnost vznemirjanja po prvem odstavku 99. člena SPZ, in jo v izogib arbitrarnosti v obrazložitvi sodbe opredeliti tako po imenu, vrsti kot tudi načinu pridobitve, pri čemer mora navesti zakonsko podlago?"

4. "ali zgolj ob upoštevanju dejstva, da je pravni prednik obeh pravdnih strank zgradil določeno napeljavo (npr. vodovodno, elektro napeljavo), lahko sodišče odloči, da ima toženka, tudi po sodni razdružitvi, pri kateri ni pridobila lastninske pravice na nepremičnini po kateri ta napeljava poteka, še naprej pravico trajno uporabljati to napeljavo, pa čeprav ni zahtevala, da bi se zanjo ustanovila služnost ob razdružitvi tj. s sklepom sodišča o razdružitvi in je sodišče tudi ni ustanovilo po uradni dolžnosti skladno s 160. členom ZNP-1 in v tem primeru na podlagi katerega zakona oz. materialnega prava?"

5. "ali lahko nastane služnost tudi na način, ki ga ne določa 211. člen SPZ in sicer zgolj zato, ker je pravni prednik pravdnih strank zgradil določeno napeljavo in jo je toženka tudi po sodni razdružitvi še naprej uporabljala, tisti, ki z razdružitvijo ni postal lastnik nepremičnine po kateri te napeljave potekajo? Za kakšno pravico gre in na podlagi katerega zakonskega predpisa?"

6. "katero pravico, na kakšen način in na podlagi katerega zakonskega predpisa, lahko pridobi tožena stranka le s tem, da naj bi s tožečo stranko ob razdružitvi prevzela nepremičnine z obstoječim stanjem in z utečenim načinom uporabe s tem, da naj ne bi obstajal noben pisni ali ustni dogovor, da je tožena stranka dolžna prenehati z uporabo spornih vodov?"

7. "ali je takšna pravica iztožljiva zgolj na podlagi zgoraj navedenega, brez zakonske podlage?"

8. "ali takšno pravno podlago lahko predstavlja le 5. člen OZ?"

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).