Appeal by victim against minor's educational measure dismissed as inadmissible due to limited statutory rights.

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Upravičenci do pritožbe so tudi v primeru mladoletniških zadev iz XXVII. poglavja ZKP navedeni v 367. členu ZKP, ki v četrtem odstavku izrecno določa, da sme oškodovanec s pritožbo izpodbijati oprostilno in zavrnilno sodbo, obsodilno sodbo pa le v delu, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek, objavo pravnomočne sodbe in odločbo o stroških.

Povedano drugače, pritožbeni razlogi, iz katerih lahko oškodovanec izpodbija sodno odločbo, so omejeni in ne zajemajo možnosti pritožbe oškodovanca zaradi odločbe o kazenski sankciji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom mladoletnemu A. A. izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z navodiloma obiskovati psihološko posvetovalnico in opraviti 50 ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti. Odločilo je tudi, da se premoženjskopravni zahtevek mame oškodovanega B. B., zavrže. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da bremenijo stroški postopka proračun.

2. Zoper sklep je vložila pritožbo C. C., zakonita zastopnica - mama oškodovanca B. B. brez navedb pritožbenih razlogov, smiselno zaradi odločbe o kazenski sankciji, s predlogom, da "obsojeni dobi večjo in strožjo kazen".

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica (25. člen Ustave RS), ki posamezniku zagotavlja možnost vložitve pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper posamične akte organov državne ali lokalne oblasti ter nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih koristih. Smisel te določbe ni le v tem, da je prizadetemu zagotovljena možnost vložitve pritožbe (pravnega sredstva), pač pa predvsem v tem, da prizadeti z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravice ali pravne interese. 1

5. V skladu z določbo prvega odstavka 485. člena ZKP se zoper sodbo, s katero je mladoletniku izrečena kazen, zoper sklep, s katerim je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep in zoper sklep, s katerim je ustavljen postopek (drugi odstavek 483. člena ZKP) lahko pritožijo vsi, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo (367. člen ZKP) in sicer v 15 dneh po prejemu sodbe oziroma sklepa. Upravičenci do pritožbe so torej, tudi v primeru mladoletniških zadev iz XXVII. poglavja ZKP, navedeni v 367. členu ZKP, ki v četrtem odstavku izrecno določa, da sme oškodovanec s pritožbo izpodbijati oprostilno in zavrnilno sodbo, obsodilno sodbo pa le v delu, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek, objavo pravnomočne sodbe in odločbo o stroških.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izreklo mladoletniku vzgojni ukrep, ki po vsebini, čeprav odločba ne vsebuje krivdoreka, de facto predstavlja obsodilno sodbo, kar pa pomeni, da ima oškodovanec glede na zgoraj predstavljeno zakonsko ureditev, drugačne, zožene procesne pravice kot obtoženec, zagovornik in državni tožilec ter osebe navedene v drugem odstavku 376. člena ZKP. Povedano drugače, pritožbeni razlogi, iz katerih lahko oškodovanec izpodbija sodno odločbo, so omejeni in ne zajemajo možnosti pritožbe oškodovanca zaradi odločbe o kazenski sankciji.

7. Pritožnica v pritožbi navaja, da "z odločitvijo sodišča niso zadovoljni, da jo zanima, kje je drugih 15 ljudi, ki je teplo njenega sina, nihče jih ni privedel, ne našel", pritožuje se "na kazen", ki jo je dobil mladoletni A. A., ker je preblaga in "ni določeno pravilno, s tem kar je naredil". V nadaljevanju pritožbe našteva posledice, ki so jih sin in družinski člani s povzročenim kaznivim dejanjem utrpeli ter od sodišča pričakuje, da je "dolžno mladoletnika A. A. toliko pritisniti, da pove, kdo so bili drugi, ki so tepli njenega sina ter, da naj sodišče to reši kot se zagre, želi, da je pravici zadoščeno in da obsojeni dobi večjo in strožjo kazen, ker je uničil njihovo in sinovo življenje".

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da zakonita zastopnica oškodovanca v vloženi pritožbi s tem, ko podaja nestrinjanje z izrečeno kazensko sankcijo sodišča prve stopnje, zatrjuje pritožbeni razlog iz 4. točke prvega odstavka 370. člena ZKP, ki pa ga v pritožbi zoper sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu ne more uveljavljati.

9. Glede na povedano gre za neutemeljene pritožbene navedbe, ki ne morejo biti predmet pritožbene presoje, zaradi česar je sodišče druge stopnje pritožbo zakonite zastopnice oškodovanca zavrglo kot nedovoljeno.

1 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 30252/2011 z dne 9. 7. 2015.