Supreme Court dismisses appeal against administrative court's review of long-term travel restriction on foreigner.

Pritožba se zavrne.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 79.a člena ZTuj-2 v primeru omejitve gibanja iz razloga, ker tujca iz objektivnih razlogov po poteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države (79. člen ZTuj-2), ki je daljše od treh mesecev, Upravno sodišče pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravi preizkus utemeljenosti te omejitve gibanja. Ta institut sodnega preizkusa je namenjen zagotovitvi učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar narekuje tudi pravo EU.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tujec, ki se predstavlja kot A. A. (v nadaljevanju pritožnik), s pritožbo izpodbija sklep III U 270/2025-15 z dne 9. 1. 2026, s katerim je Upravno sodišče na podlagi drugega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) odločilo, da je omejitev gibanja, ki je bila pritožniku odrejena z odločbo Policije, Policijske postaje Črnomelj, št. 2253-12/2025/3 (3J693-66) z dne 19. 10. 2025, še utemeljena.

2. V obrazložitvi sklepa Upravno sodišče ugotavlja, da se do izdaje navedenega sklepa okoliščine, ki so narekovale pritožnikovo nastanitev v Centru za tujce niso spremenile in da še vedno obstaja nevarnost pobega v smislu določbe pete alineje 68. člena ZTuj-2 ter da je zaradi realizacije njegove odstranitve iz države nastanitev v centru sorazmeren ukrep za dosego tega cilja.

3. Zoper sklep Upravnega sodišča je pritožnik vložil pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Upravnemu sodišču očita, da so bila ključna dejstva nepopolno ugotovljena. Poudarja, da želi ostati v Sloveniji in se ne želi vrniti v Alžirijo. Navaja, da je v Slovenijo prišel zaradi preganjanja v Alžiriji. Zdi se mu ključno, da se vključuje v slovensko družbo. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, naj izpodbijani sklep v celoti odpravi in zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po drugem odstavku 79.a člena ZTuj-2 v primeru omejitve gibanja iz razloga, ker tujca iz objektivnih razlogov po poteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države (79. člen ZTuj-2), ki je daljše od treh mesecev, Upravno sodišče pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravi preizkus utemeljenosti te omejitve gibanja. Ta institut sodnega preizkusa je namenjen zagotovitvi učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar narekuje tudi pravo EU. Upoštevati je namreč treba, da ukrep omejitve gibanja in namestitev v center, ki je vsebinsko pridržanje v smislu Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (v nadaljevanju Direktiva o vračanju) pomeni poseg v pravico do osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), 6. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter 5. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Tudi sodna praksa je že večkrat poudarila, da je obravnavana omejitev gibanja poseg v pravico do osebne svobode, ki pa je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave dopusten v primerih, ki jih dovoljuje Ustava, oziroma kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist. Če torej obstaja ustavno dopusten cilj, je treba oceniti še, ali je tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti. Enako velja za nadaljnje trajanje izvajanja ukrepa omejitve gibanja.

6. V obravnavani zadevi je Upravno sodišče v postopku preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja, ki je bila odrejena pritožniku na podlagi odločbe z dne 19. 10. 2024, izdane na podlagi določb 76. in 78. člena ZTuj-2, ugotovilo, da je omejitev gibanja pritožniku še vedno utemeljena, ker še vedno obstaja nevarnost, da bo pobegnil, hkrati pa pritožnikova identiteta še ni potrjena oziroma ugotovljena. Ocenilo je tudi, da je zaradi realizacije pritožnikove odstranitve iz države nastanitev v centru sorazmeren ukrep za dosego tega cilja.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik presoji Upravnega sodišča, da je omejitev gibanja, ki mu je bila odrejena na na podlagi določb 76. in 78. člena ZTuj-2, še vedno utemeljena, vsebinsko ne oporeka. Ne nasprotuje niti odločitvi Upravnega sodišča, da razlogi za izrek milejšega ukrepa od omejitve gibanja z nastanitvijo v centru niso podani. V pritožbi namreč navaja le, da je v Slovenijo prišel zaradi preganjanja v Alžiriji, da želi tu ostati ter da se mu zdi ključno, da se vključuje v slovensko družbo. To pa za predmetni postopek ni relevantno, saj je predmet presoje, ali je odrejena omejitev gibanja in nastanitev v centru še vedno utemeljena in ne razlogi, ki so pomembni za odločitev o prošnji za mednarodno zaščito.

8. Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).