Appeal dismissed; procedural rejection of execution delay is not an actionable administrative act.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog pritožnice za odlog izvršbe na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP. Skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča izpodbijani akt, ni niti upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Sklep o zavrženju (ali zavrnitvi) predloga za odlog izvršbe kot procesnih sklep ni upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pritožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, prav tako pa tudi ni sklep, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo vloženo zoper sklep inšpektorja Inšpektorata RS za naravne vire in prostor št. 06182-1643/2017-39 z dne 30. 8. 2021, s katerim je bil zavržen tožničin predlog za odlog izvršbe. 1 Odločitev sodišča prve stopnje temelji na presoji, da izpodbijan sklep inšpektorja ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti eden od sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki jih je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep sodišča vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter toženi stranki naloži v plačilo vse stroške tožeče stranke v roku 15 dni po poteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica sodišču prve stopnje očita procesne kršitve in zmotno presojo izpodbijanega sklepa, v delu, ki je za pritožbeno presojo relevanten, pa po vsebini nasprotuje stališču, da zoper izpodbijani akt ni mogoč upravni spor, kar naj bi tudi nedopustno poseglo v njeno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog pritožnice za odlog izvršbe na podlagi tretjega odstavka 293. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). 2 Kot je pravilno navedlo tudi sodišče prve stopnje, skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča izpodbijani akt, ni niti upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Sklep o zavrženju (ali zavrnitvi) predloga za odlog izvršbe kot procesnih sklep ni upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pritožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, prav tako pa tudi ni sklep, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Prepričljivih razlogov, iz katerih bi Vrhovno sodišče odstopilo od svoje ustaljene prakse, pa pritožba ne vsebuje. 3

7. Iz splošnih pritožbenih navedb tudi ne izhaja, da bi prišlo do kršitve ustavne pravice pritožnice do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in s tem povezane protiustavnosti ureditve ZUS-1. Pritožnica je nesporno imela možnost vložiti pritožbo tako zoper izvršilni naslov v zadevi kot tudi zoper sklep o dovolitvi izvršbe, poleg tega pa v navedenih primerih tudi možnost sodnega varstva v upravnem sporu, vključno z možnostjo predlagati izdajo začasne odredbe (32. člen ZUS-1). Zakaj bi bilo ob navedenih pravnih sredstvih treba za uresničevanje navedene ustavne pravice zagotoviti tudi nadaljnje sodno varstvo v upravnem sporu zoper izpodbijani procesni sklep tožene stranke, pa pritožnica ne pojasni.

8. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, ki se nanaša na napačen pravni pouk v drugostopenjski odločbi tožene stranke. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje in se ob tem pravilno oprlo na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, drži, da napačen pravni pouk stranki ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.

9. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, pravilen in zakonit.

10. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje (glede zavrnitve dokazov, izvedbe glavne obravnave itd.) so za odločitev nebistvene, saj je bila v zadevi tožba na podlagi navedene pravne presoje zavržena (a limine) in torej sodišče navedenih procesnih dejanj v danih okoliščinah sploh ni bilo dolžno izvesti. Enako so za pritožbeno presojo nebistvene pritožbene navedbe glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in o bistvenih kršitvah upravnega postopka s strani tožene stranke, saj vsebinske presoje sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti. Zato se Vrhovno sodišče do njih ni opredeljevalo.

11. Glede na obrazloženo razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica niso podani, prav tako ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka

12. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22.člena ZUS-1).

1 Izvršba je bila dovoljena s sklepom št. 06182-1643/2017-21 z dne 2. 2. 2021, spremenjenega z odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (prej Ministrstvo za okolje in prostor) št. 0613-78/2017-14 z dne 18. 8. 2021.

2 Ta določa, da se upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda.

3 Tako Vrhovno sodišče npr. v sklepih I Up 173/2024 z dne 28. 8. 2024, I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023 in tam citirani sodni praksi.