Supreme Court grants jurisdiction transfer due to perceived bias from judge's daughter working on same court.

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Pritožnik je oče strokovne sodelavke, ki delo opravlja ravno na oddelku za civilno sodstvo višjega sodišča, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v njegovi zadevi. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na tem oddelku in relativno majhnost oddelka glede na število zaposlenih, bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Višje sodišče v Kopru, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o pritožbi predlagatelja v tej nepravdni zadevi, je predlagalo delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu je navedlo, da je bila obravnavana zadeva razdružena iz zadeve P 54/2007, v kateri je bil v zvezi z odločanjem o pritožbi prav tako vložen predlog za delegacijo pristojnosti. O njem je bilo odločeno s sklepom Vrhovnega sodišča RS I R 123/2021 z dne 6. 10. 2021. Pojasnjuje, da je nasprotni udeleženec v tej nepravdni zadevi oče strokovne sodelavke na civilnem oddelku tega sodišča. Na tem oddelku dela sedem sodnikov in tri strokovne sodelavke, pri čemer hčerka nasprotnega udeleženca sodeluje pri delu vseh senatov. Višje sodišče v Kopru je tudi sicer majhen kolektiv, v katerem so zaposleni strokovno in tudi drugače zelo povezani.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Ta t. i. videz nepristranskosti bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoje vesti.

4. Po ustaljeni sodni praksi je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenost tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. 1

5. Ob ugotovljenih enakih okoliščinah, kot jih je imelo pred očmi pri izdaji sklepa I R 123/2021 z dne 6. 10. 2021, 2 Vrhovno sodišče tudi v obravnavani zadevi ocenjuje, da je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča podan. Pritožnik je namreč oče strokovne sodelavke, ki delo opravlja ravno na oddelku za civilno sodstvo višjega sodišča, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v njegovi zadevi. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na tem oddelku in relativne majhnosti oddelka glede na število zaposlenih, bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.

6. Po obrazloženem je predlog za delegacijo utemeljen. Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Višje sodišče v Ljubljani.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I R 123/2021 z dne 6. 10. 2021 in tam citirano sodno prakso.

2 Kot je pojasnil predlagatelj delegacije gre za ureditev razmerij med istima strankama oziroma udeležencema kot iz razdružene zadeve P 54/2007, v kateri je bil izdan sklep Vrhovnega sodišča RS I R 123/2021. V tej je sicer šlo za pravdno zadevo (odločanje o zahtevku za prepoved vznemirjanja lastninske pravice).