Supreme Court rejects request to transfer administrative case jurisdiction due to lack of procedural efficiency or impartiality concerns.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to transfer jurisdiction of an administrative lawsuit to a different external department of the Administrative Court. The applicant argued that having the same court decide both the original administrative decision and the subsequent lawsuit violated principles of impartiality and created a conflict of interest. The court held that the applicant failed to demonstrate that transferring jurisdiction would make the proceedings more efficient or provide other significant reasons under Article 67 of the Code of Civil Procedure. Consequently, the court determined that the mere fact that the same court handles both stages does not, in itself, constitute a valid ground for transferring jurisdiction.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Code of Civil Procedure; The Supreme Court may transfer jurisdiction only if it is evident that the proceedings will be conducted more easily or if there are other significant reasons, and the mere fact that the same court decides both the administrative act and the subsequent lawsuit does not constitute a significant reason for transfer.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Kot izhaja iz citirane določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vlagateljica okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, ne navaja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Vlagateljica je vložila tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 70/2025-6 z dne 18. 8. 2025. Hkrati s tožbo je podala tudi predlog za delegacijo pristojnosti na enega izmed zunanjih oddelkov Upravnega sodišča. V njem navaja, da bo v nasprotnem primeru tako izpodbijano upravno odločbo, kot odločitev o tožbi zoper njo izdalo isto Upravno sodišče, kar pomeni, da bo o zakonitosti izpodbijane odločbe odločal organ, ki jo je izdal. To po presoji vlagateljice objektivno vzbuja dvom v nepristranskost odločanja in je v nasprotju s temeljnimi načeli sodnega postopka ter delitvijo funkcij med upravnimi in sodnimi organi.
2. Predlog ni utemeljen.
3. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
4. Kot izhaja iz citirane določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vlagateljica okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, ne navaja.
5. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema tudi druge okoliščine, med njimi takšne, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Izključiti je torej treba vsako okoliščino, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajala zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti. 1
6. Vlagateljica v konkretnem primeru z navedbami, da naj bi tako o prošnji za brezplačno pravno pomoč, kot o tožbi zoper odločitev o njej odločal isti organ, takega tehtnega razloga ni izkazala. O njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč je v upravnem postopku v skladu s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči odločal sodnik Upravnega sodišča, na podlagi pooblastila predsednice, kot posebni (upravni) organ pri sodišču, ki je pristojen za izdajo odločbe o brezplačni pravni pomoči. 2 Po drugi strani bo o tožbi zoper to odločbo odločalo Upravno sodišče v upravnem sporu, v okviru svoje sodne pristojnost, pri čemer sodnik, ki je izpodbijano upravno odločbo izdal, v tem sojenju ne bo sodeloval. Zgolj to, da bo v tem upravnem sporu odločal eden ali več sodnikov istega sodišča, pa po presoji Vrhovnega sodišča še ni tehten razlog, ki bi ustvarjal videz, da vsi sodniki Upravnega sodišča zaradi te okoliščine ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. 3 Vrhovno sodišče ob tem še dodaja, da je odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika sicer namenjen institut izločitve takega sodnika.
7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.
1 Sklep Vrhovnega sodišča I Upr 1/2024 z dne 21. 2. 2024, 5. točka obrazložitve ter tam citirana sodna praksa.
2 Sklep Vrhovnega sodišča I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023, 5. in 6. točka obrazložitve ter tam citirana sodna praksa.
3 Podobno je npr. Vrhovno sodišče že presodilo, da ni drugih tehtnih razlogov za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče, če je v zadevi na prvi stopnji kot dodeljeni sodnik sodil sodnik višjega sodišča, ki je v konkretni zadevi pritožbeno sodišče (sklep I R 32/2003 z dne 8. 5. 2003), ali če je bil sodnik, ki je sodil v tej zadevi na prvi stopnji, v času vodenja tega postopka imenovan na mesto višjega sodnika višjega sodišča, ki je nato odločalo o pritožbi (sklep I R 124/2025 z dne 20. 8. 2025).