Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I Up 233/2025 ECLI:SI:VSRS:2026:I.UP.233.2025 AI generated

Appeal dismissed because appellant lacked a law degree and failed to appoint a qualified legal representative.

Case Number VSRS Sklep I Up 233/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal because the appellant filed it personally without a law degree or a qualified representative. The court verified that the appellant did not hold a law degree and noted she was previously informed of this mandatory requirement. Consequently, the appeal was rejected as inadmissible under the Administrative Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1 22. člen (2. odstavek, 2. poved); ZPP 343. člen (4. odstavek): An appeal filed by a party without a law degree is inadmissible unless represented by a lawyer with a state bar exam.

Keywords

AI generated
mandatory legal representation law degree requirement inadmissible appeal qualified legal representative administrative procedure act

Cited Legislation

AI generated
22. člen (2. odstavek, 2. poved) Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
343. člen (4. odstavek) Zakona o pravdnem postopku (ZPP)

Cited Case Law

AI generated
U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008
Kolikor pritožnica s svojimi navedbami nasprotuje predstavljeni zakonski ureditvi, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 že presodilo, da sporni zakonski pogoj iz druge povedi drugega odstavka 22.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo tožničino pritožbo, ki jo je ta vložila zoper sklep Upravnega sodišča I U 530/2025-5(k) z dne 12. 9. 2025. Ugotovilo je namreč, da je tožnica pritožbo vložila sama, v njej pa ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega je Upravno sodišče pri upravljavcu uradne evidence opravljanja pravniških državnih izpitov, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima tožnica opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da tožnica ni evidentirana v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper ta sklep vložila pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače. V tem primeru se tako uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede vprašanj, ki niso urejena z ZUS-1, pa določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

5. Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pa lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 1

6. S tem pogojem in posledicami njegove neizpolnitve, to je zavrženjem pritožbe, je bila pritožnica seznanjena že v pravnem pouku sklepa I U 530/2025-5(k) z dne 12. 9. 2025 kot tudi v pravnem pouku zdaj izpodbijanega sklepa. Kljub temu pa je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila sama, pri tem pa ni ne zatrjevala ne izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega iz izpodbijanega sklepa 2 in sodnega spisa v predmetni zadevi izhaja, da je Upravno sodišče pri upravljavcu uradne evidence opravljanja pravniških državnih izpitov, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnica opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ga nima. Vrhovno sodišče je zato glede na navedeno ni pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja iz druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1.

7. Kolikor pritožnica s svojimi navedbami nasprotuje predstavljeni zakonski ureditvi, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 že presodilo, da sporni zakonski pogoj iz druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

8. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).

1 Glej na primer sklepe Vrhovnega sodišča I Up 67/2025 z dne 17. 4. 2025, I Up 96/2025 z dne 19. 5. 2025, I Up 118/2025 z dne 20. 6. 2025, I Up 141/2025 z dne 22. 7. 2025, I Up 149/2025 z dne 6. 8. 2025, I Up 148/2025 z dne 18. 8. 2025, I Up 159/2025 z dne 19. 9. 2025 in I Up 181/2025 z dne 24. 10. 2025.

2 Glej 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.