Appeal dismissed; debtor proved non-malicious conduct despite failed 10% repayment threshold under ZFPPIPP.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to grant the debtor a discharge of obligations. The creditor argued that the failure to achieve the mandatory 10% repayment threshold within the probationary period necessitated a denial of discharge. The court ruled that this threshold is merely a presumption of abuse of rights, which the debtor successfully rebutted by proving good faith and difficult social circumstances. Consequently, the discharge was granted based on the debtor's lack of malicious intent and efforts to repay creditors.
Legislator headnote
AI generatedZFPPIPP 4. odst. 399. člen; ZFPPIPP 4. odst. 6. člen: The statutory presumption of abuse of rights regarding the 10% repayment threshold is rebuttable; a debtor may obtain a discharge by proving they acted in good faith and without malicious intent despite the failure to meet the repayment percentage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena našteva najbolj pogosta ravnanja, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta, pri čemer jih določa kot izpodbojne domneve. To velja tudi za domnevo po 6. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker gre za izpodbojno domnevo, ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče zaradi nedoseganja poplačila zahtevanih 10 % vseh prijavljenih terjatev do konca preizkusnega obdobja, moralo odpust obveznosti zavrniti. Dolžnik namreč lahko v postopku dokaže, da kljub ugotovljenemu ravnanju, ki je opredeljeno kot zakonska domneva nezadostnega prizadevanja za poplačilo upnikov (in s tem podlaga za zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti), ni ravnal nepošteno in nevestno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika proti odpustu obveznosti (I. točka izreka) in zavrnilo predlog upraviteljice za podaljšanje preizkusne dobe (II. točka izreka).
2. Zoper sklep se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje upnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naj sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi njegovemu ugovoru zoper sklep o odpustu obveznosti in se dolžniku odpust obveznosti ne dopusti, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Na pritožbo sta odgovorila upraviteljica in dolžnik. Upraviteljica meni, da bi bilo smotrno podaljšanje preizkusne dobe na 3 leta, s čimer bi se upniku omogočilo delno poplačilo terjatve v višjem znesku kot v primeru zavrnitve odpusta obveznosti, dolžniku pa bi bil odpust obveznosti dopuščen, o čemer naj odloči sodišče. Dolžnik v odgovoru na upnikovo pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče v celoti zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Upnik v pritožbi ni navedel, zoper kateri del sklepa se pritožuje. Skladno z določbo prvega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja tudi v postopkih zaradi insolventnosti (prvi odstavek 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) je višje sodišče sklep preizkusilo v tistem delu, v katerem je bil zavrnjen upnikov ugovor proti odpustu obveznosti (I. točka izreka).
6. Nad dolžnikom se je s sklepom z dne 6. 12. 2023 začel postopek osebnega stečaja. S sklepom z dne 1. 12. 2024 je sodišče znotraj postopka osebnega stečaja začelo postopek odpusta obveznosti in določilo preizkusno dobo 1 leta in 5 mesecev. Pred potekom preizkusne dobe (1. 7. 2025) je upnik vložil ugovor zoper odpust obveznosti po 1. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v povezavi s 6. točko četrtega odstavka 399. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje ugotovilo, da v tem postopku osebnega stečaja sicer ni bilo doseženo 10 % poplačilo prijavljenih terjatev in glede na dolžnikov premoženjski položaj tudi ni mogoče pričakovati, da bi bilo to doseženo do izteka preizkusnega obdobja. Edina prijavljena terjatev v tem postopku je namreč upnikova terjatev, ki je zelo visoka (38 mio EUR), zato ni mogoče pričakovati poplačila v višini 10 %. Dolžnik je star 81 let, prejema pokojnino, drugega premoženja (razen manjšega deleža na rojstni hiši) nima. Glede na dolžnikovo življenjsko in zdravstveno stanje po oceni sodišča prve stopnje od njega ni mogoče pričakovati dodatnih prizadevanj za poplačilo dolga. Zato je sodišče prve stopnje kljub temu, da dolžnik ne bo poplačal s 6. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP zahtevanih 10 % vseh prijavljenih terjatev, dovolilo odpust. Predlog upraviteljice za podaljšanje preizkusnega obdobje pa je sodišče prve stopnje zavrnilo 1 , ker lahko takšen predlog skladno z drugim odstavkom 403. člena ZFPPIPP poda le upnik, ne pa upravitelj.
7. Po določbi 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP lahko vsak upnik vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona. Z novelo ZFPPIPP-H je bila določena nova domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti po 6. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, skladno s katero velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v primeru, če si stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov, pri čemer se šteje, da si dolžnik ni prizadeval dovolj, če je poplačal manj kot 10 odstotkov vseh prijavljenih terjatev ali če zaradi ravnanj dolžnika ali glede na njegov premoženjski položaj ni mogoče pričakovati, da bo do izteka preizkusnega obdobja poplačal terjatve v tej višini, razen če sodišče glede na višino prijavljenih terjatev, socialni položaj in prizadevanja dolžnika oceni, da je upravičeno, da se dolg dolžniku odpusti.
8. ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena našteva najbolj pogosta ravnanja, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta, pri čemer jih določa kot izpodbojne domneve. 2 To velja tudi za obravnavano domnevo po 6. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker gre za izpodbojno domnevo, ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče zaradi nedoseganja poplačila zahtevanih 10 % vseh prijavljenih terjatev do konca preizkusnega obdobja, moralo odpust obveznosti zavrniti. Dolžnik namreč lahko v postopku dokaže, da kljub ugotovljenemu ravnanju, ki je opredeljeno kot zakonska domneva nezadostnega prizadevanja za poplačilo upnikov (in s tem podlaga za zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti), ni ravnal nepošteno in nevestno.
9. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik dokazal, da ni ravnal nepošteno in nevestno. Pri tem ni upoštevalo zgolj okoliščine, da je terjatev edinega upnika izjemno visoka, kot nepravilno sklepa pritožba. Sodišče prve stopnje je namreč pri presoji dolžnikovega ravnanja upoštevalo tudi druge okoliščine, ki jih upnik v svoji pritožbi povsem spregleda. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je socialno stanje dolžnika težko, saj gre za starejšo osebo (81 let), fizično izčrpano, s številnimi zdravstvenimi težavami, za katere je predložil tudi zdravstveno dokumentacijo. S pokojnino, ki jo prejema, po ugotovitvi sodišča prve stopnje komaj pokriva osnovne življenjske in zdravstvene stroške. Navedenega upnik v pritožbi ne izpodbija. Enako velja za mnenje sodišča prve stopnje, ki je pritrdilo upraviteljici, da si je dolžnik po svojih zmožnosti prizadeval za delno poplačilo terjatve (zaseg in izterjava).
10. Sodišče prve stopnje je torej ocenilo, da je upravičeno, da se dolžniku dolg odpusti, ne samo glede na višino prijavljenih terjatev, kot nepravilno navaja pritožba, ampak tudi glede na socialni položaj in prizadevanja dolžnika. Okoliščin v zvezi z dolžnikovim težkim socialnim položajem in njegovim prizadevanjem za delno poplačilo terjatve pa pritožba ne izpodbija. Glede na vse navedene okoliščine upnikova pritožba ni omajala zaključka sodišča prve stopnje, da je upravičeno, da se dolg dolžniku odpusti. Pri tem pa ni mogoče upoštevati mnenja upraviteljice, da bi bilo smotrno podaljšanje preizkusne dobe na 3 leta. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, lahko samo upnik (in ne upravitelj) z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko (drugi odstavek 403. člena ZFPPIPP), česar pa upnik v konkretnem primeru ni uveljavljal.
11. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
1 Pravilno bi ga bilo sicer zavreči.
2 M. Lajevec, Komentar - 399. člen (namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti) - ZFPPIPP, H10.4. Zakonska domneva zlorabe pravice do odpusta (četrti odstavek 399. člena ZFPPIPP) v: TaxFinLex, E-paket INS z e-komentarjem ZFPPIPP.