Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Pdp 371/2025 ECLI:SI:VDSS:2025:PDP.371.2025 AI generated

Appeal allowed; court voided first-instance judgment for violating party autonomy and missing mediation proposal.

Case Number VDSS Sklep Pdp 371/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, voiding the first-instance judgment and remanding the case for further proceedings. The lower court incorrectly issued a partial judgment based on a party's secondary acknowledgment instead of preparing a formal mediation proposal as primarily requested by the parties. The court ruled that it must respect the principle of party autonomy and the parties' clear intent to resolve the dispute through mediation, thereby invalidating the procedural error.

Legislator headnote

AI generated

3. člen ZPP; 306. člen ZPP; 307. člen ZPP; 314. člen ZPP; 316. člen ZPP; 339. člen ZPP; 354. člen ZPP; 165. člen ZPP: A court must respect the principle of party autonomy and the parties' primary intent to settle via mediation; issuing a judgment based on a secondary acknowledgment when a mediation proposal was primarily requested violates procedural law and requires remanding the case.

Keywords

AI generated
principle of party autonomy mediation proposal partial judgment acknowledgment of claim remittal of case procedural error labor dispute settlement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oziroma najmanj preuranjeno izdalo (zgolj podredno predlagano) delno sodbo na podlagi pripoznave (314. člen v zvezi s 316. členom ZPP), namesto da bi skladno s (primarnim) predlogom strank pripravilo pisni predlog sodne poravnave. Sodišče je dolžno spoštovati avtonomijo volje strank v pravdnem postopku oziroma načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave toženki naložilo, da je dolžna tožniku plačati denarne zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka sodbe.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo 1. točko odgovora na tožbo, v kateri je obvestila sodišče, da sta se stranki dogovorili za sporazumno rešitev spora s sklenitvijo sodne poravnave. V 2. točki odgovora na tožbo pa je le iz previdnosti, če iz kakršnegakoli razloga ne bi prišlo do sklenitve sodne poravnave, podala obrazložen odgovor na tožbo v izogib izdaji zamudne sodbe. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da sta se stranki dogovorili za sporazumno rešitev spornega predmeta in sta s tem namenom sodišču posredovali usklajen predlog sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je zato v nasprotju s 3. členom ZPP, torej v nasprotju z dispozitivnim ravnanjem strank izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, čeprav bi moralo strankama poslati predlog sodne poravnave.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo (prvi in tretji odstavek 306. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

5. Toženka v pritožbi pravilno navaja, da je v odgovoru na tožbo primarno navedla, da sta se s tožnikom dogovorila za sporazumno rešitev tega spora s sklenitvijo sodne poravnave. Odgovoru na tožbo je priložila tudi predlog te sodne poravnave in sodišču predlagala, da skladno s četrtim odstavkom 307. člena ZPP predlog sodne poravnave pošlje strankama v podpis. Zgolj podredno, v izogib morebitni izdaji zamudne sodbe, je toženka v nadaljevanju odgovora na tožbo podala obrazložen odgovor na tožbo in v njem delno pripoznala tožbeni zahtevek, delno pa mu je obrazloženo nasprotovala.

6. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno oziroma najmanj preuranjeno izdalo (zgolj podredno predlagano) delno sodbo na podlagi pripoznave (314. člen v zvezi s 316. členom ZPP), namesto da bi skladno s (primarnim) predlogom strank pripravilo pisni predlog sodne poravnave. Sodišče je dolžno spoštovati avtonomijo volje strank v pravdnem postopku oziroma načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP). Temeljni namen pravdnega postopka je rešitev spora med strankama. Če pride do sodne poravnave, spora med strankama ni več. Prav to pa je želela doseči toženka z v odgovoru na tožbo primarno predlagano sodno poravnavo, ki jo je dogovorila s tožnikom, s katero bi stranki rešili celoten individualni delovni spor. 1

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in glede na naravo kršitve vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP), v katerem naj sodišče strankama omogoči sklenitev predlagane sodne poravnave.

8. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Za razliko od podredno predlagane (zgolj) delne sodbe na podlagi pripoznave.