Appeal dismissed; business secrecy protection orders are procedural management acts, not appealable decisions.

I. Toženčeva pritožba se zavrže.

II. Pritožnik in tožnica trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Odločitev sodišča prve stopnje o predlogu stranke, da se osebam, ki so se zaradi udeležbe v postopku ali seznanitve s pravdnim spisom seznanile s podatki, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepove uporaba ali razkritje teh podatkov, pomeni sklep procesnega vodstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V gospodarskem sporu, v katerem tožnica iztožuje odškodnino za škodo, ki naj bi ji jo povzročil toženec kot njen nekdanji direktor, je sodišče prve stopnje vsem osebam, ki so se ali se bodo zaradi udeležbe v tem sporu ali zaradi dostopa do tožničinih vlog in njihovih prilog seznanile z njenimi poslovnimi skrivnostmi, ki jih je sodišče še posebej opredelilo in naštelo, sklenilo prepovedati, da bi te skrivnosti razkrile ali uporabile (I. točka izreka), ter tožnici naložilo, naj vsako navedbo ali listino, ki jo bo podala ali predložila, pa je njena poslovna skrivnost, kot takšno označi (II. točka izreka).

2. Pritožuje se toženec, tožnica pa nasprotuje utemeljenosti njegove pritožbe.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V nedavnem in še neobjavljenem sklepu V Cpg 212/2025 z dne 5. 11. 2025 je Višje sodišče v Ljubljani doslej še najceloviteje, s pregledom in ambicijo poenotenja dosedanje sodne prakse višjih sodišč, utemeljilo, da odločitev sodišča prve stop­nje o predlogu stranke, naj se nasprotni stranki naloži razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, ali o predlogu stranke, da se osebam, ki so se zaradi udeležbe v postopku ali seznanitve s pravdnim spisom seznanile s podatki, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepove uporaba ali razkritje teh podatkov, v vsakem primeru pomeni sklep procesnega vodstva v smislu tretjega odstavka 270. člena in četrtega odstavka 298. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zoper katerega po teh določbah ni posebne pritožbe. Izhodišče pritožbenega sodišča ostaja enako tudi danes.

5. Ker sklep V Cpg 212/2025 še ni bil objavljen, je treba povzeti nekaj njegovih poudarkov, ki v celoti veljajo tudi za zdaj obravnavano pritožbo.

Izpodbijani sklep temelji na tretjem odstavku 8. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), po katerem lahko sodišče na predlog imetnika poslovne skrivnosti prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti osebam, ki so se z njo seznanile samo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka in vsebujejo poslovno skrivnost oziroma domnevno poslovno skrivnost. ZPosS ne določa, ali je zoper sklep na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS dovoljena (posebna) pritožba (prav tako ne glede dovoljenosti posebne pritožbe zoper sklep na podlagi drugega odstavka 8. člena ZPosS, s katerim sodišče stranki naloži razkritje poslovne skrivnosti skladno z ureditvijo v 219. b členu ZPP). Zato velja splošna ureditev pritožbe v ZPP, skladno s katero je pritožba zoper sklep dovoljena, razen če jo zakon izrecno izključuje (prvi odstavek 363. člena ZPP), kadar zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, pa se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP). ZPP to določa med drugim pri sklepih procesnega vodstva po tretjem odstavku 270. člena in četrtem odstavku 298. člena. Logika t. i. pridržane pritožbe je, kot izhaja iz komentarja Jana Zobca (v L. Ude, A. Galič, urednika: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 506, 507), pospešitveno-ekonomična: pritožbeno sodišče in postopek naj se ne obremenjujeta s pritožbenim postopkom, za katerega se niti ne ve, ali je oziroma bi bil potreben - na koncu se namreč lahko izkaže, da je stranka, ki naj bi bila s spornim sklepom prikrajšana, s končno odločbo uspela in da glede na tak izid postopka tudi ne more imeti več interesa izpodbijati zdaj obsoletnega sklepa (iz 5., 8. in 9. točke obrazložitve sklepa V Cpg 212/2025).

Vse odločitve glede razkritja in varstva poslovne skrivnosti v določenem pravd­nem postopku skupaj predstavljajo celoto in so vse v funkciji izvedbe pravdnega postopka in izdaje končne odločbe. Tako sklep, s katerim sodišče stranki naloži razkritje poslovne skrivnosti, kot tudi sklep, s katerim prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, imata skupen namen zagotavljanja učinkovitega pravdanja pravdnih strank, kadar je za uspeh v pravdnem postopku potrebno razkritje informacij, ki so poslovna skrivnost. Namen obeh ureditev je olajšati položaj strank, ki za svoj uspeh v pravdnem postopku potrebujeta razkritje poslovnih skrivnosti ene ali druge stranke, tako da se zagotovi učinkovita pravica do izjave in dokaza ter hkrati odpravi strah pred izgubo zaupnosti poslovne skrivnosti med sodnim postopkom. Varstvo zaupnosti poslovnih skrivnosti je v obeh primerih v funkciji izvedbe pravdnega postopka, katerega cilj je izdaja končne odločbe. Gre za incidenčno vprašanje, ki ga je treba razrešiti, da se doseže procesno uravnoteženo dokazovanje, pri čemer takšna odločitev ne prejudicira vsebine meritorne odločbe o tožbenem zahtevku (12. točka obrazložitve sklepa V Cpg 212/2025, brez reprodukcije opombe).

Krog sklepov procesnega vodstva je odprt. Gre za sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka in so usmerjeni k smotrnemu in ekonomičnemu vodenju postopka ter njegovi pospešitvi ob hkratni skrbi za razjasnitev bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj spornega razmerja. Sodišče ni vezano na svoj sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave oziroma pravde (tretji odstavek 298. člena ZPP in četrti odstavek 329. člena ZPP). Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da ne postanejo materialno pravnomočni in jih lahko sodišče po potrebi spremeni, če ugotovi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka, oziroma če položaj drugače oceni. Določena odločitev, ki je bila ob sprejemu smotrna, lahko namreč v spremenjenih okoliščinah postane neracionalna (iz 13. točke obrazložitve sklepa V Cpg 212/2025, brez reprodukcije opombe).

V prid zaključku, da tudi sklep, s katerim se na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS prepove uporaba in razkrivanje poslovnih skrivnosti, po svoji pravni naravi ustreza sklepu procesnega vodstva, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo, govori tudi ureditev varstva zaupnosti poslovnih skrivnosti v okviru določil ZPP o javnosti glavne obravnave. Prvi odstavek 294. člena ZPP določa, da senat izključi javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. V četrtem odstavku 295. člena ZPP je nadalje določeno, da predsednik senata opozori tiste, ki so navzoči na obravnavi, katere javnost je izključena, da so dolžni varovati kot skrivnost vse, kar izvedo na obravnavi, in jih opozori na posledice, če bi skrivnost izdali. O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom, ki mora biti obrazložen in javno razglašen, pri čemer zoper tak sklep ni posebne pritožbe (prvi in drugi odstavek 296. člena ZPP). Sklep o izključitvi javnosti ima torej naravo sklepa procesnega vodstva. V primeru, ko sodišče javnost glavne obravnave izključi zaradi varstva poslovne skrivnosti, takšen sklep zasleduje povsem enak namen varstva zaupnosti poslovnih skrivnosti kot sklep, ki ga sodišče izda na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS (19. točka obrazložitve sklepa V Cpg 212/2025).

6. Pritožbeno sodišče zato znova zaključuje, da izpodbijani sklep po svoji naravi ustreza sklepu procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe in se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Na to ne vpliva, da iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa izhaja drugače. Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.

7. Ker zoper izpodbijani sklep ni posebne pritožbe, je bilo toženčevo pritožbo treba zavreči kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvih odstavkih 165., 154. in 155. člena ZPP. Ker njegova pritožba ni dovoljena, toženec sam nosi svoje pritožbene stroške, enako kot tožnica, saj njen odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.