VSC Sodba PRp 185/2024 · Višje sodišče v Celju

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilko A. A., s prebivališčem..., zaradi prekrška po šestem odstavku 21. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je storila s tem, ko je dne 12. 10. 2020 v kraju... opravljala dejavnost prodaje oblačil na terenu, čeprav navedene dejavnosti nima vpisane ali prijavljene v ustreznem registru, kot to določa ZPDZC-1 ali drug zakon,

ustavi

na podlagi 4. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče poudarja, da se pri presoji vprašanja absolutnega zastaranja pregona za prekršek določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ ne upoštevajo, saj potek absolutnega zastaralnega roka v postopku o prekršku v vsakem primeru in brezpogojno povzroči nastop zastaranja. To pa pomeni, da uveljavitev ZZUSUDJZ, ki je posebej uredila tek rokov med epidemijo nalezljive bolezni in predpisala njihovo zadržanje v vseh nenujnih sodnih zadevah, nima nobenega vpliva na potek absolutnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 42. člena ZP-11.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo (ZSV) kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo o prekršku ter odločilo, da se storilko oprosti plačila sodne takse.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je dne 9. 10. 2024 pritožil zagovornik storilke iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 2. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ZSV ugodi in postopek o prekršku ustavi, oziroma podredno, da se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Sodbo je bilo potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

4. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladu s 159. členom ZP-1, ki določa, da mora pritožbeno sodišče preizkusiti sodbo o prekršku v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija, vselej pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti ali je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ter ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek (156. člen tega zakona), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v obravnavani zadevi še pred predložitvijo predmetne zadeve v reševanje pritožbenemu sodišču (13. 11. 2024) nastopilo absolutno zastaranje pregona o prekršku z dnem 12. 10. 2024. Postopek o prekršku zato ni več dopusten in je potrebno sodbo sodišča prve stopnje spremeniti po uradni dolžnosti.

5. Prvi odstavek 42. člena ZP-1 namreč določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti o dneva, ko je bil prekršek storjen (relativno zastaranje). Po šestem odstavku 42. člena ZP-1 zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, vključno z dejanjem, opravljenim za potrebe vročitve obdolžilnega predloga. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku (absolutno zastaranje).

6. Ker za obravnavani prekršek velja splošni dvoletni relativni zastaralni rok, od storitve prekrška 12. 10. 2020 pa so še pred predložitvijo zadeve v reševanje pritožbenemu sodišču že potekla 4 leta, je pregon v obravnavani zadevi bil absolutno zastaran z dnem 12. 10. 2024.

Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da se pri presoji vprašanja absolutnega zastaranja pregona za prekršek določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ ne upoštevajo, saj potek absolutnega zastaralnega roka v postopku o prekršku v vsakem primeru in brezpogojno povzroči nastop zastaranja. To pa pomeni, da uveljavitev ZZUSUDJZ, ki je posebej uredila tek rokov med epidemijo nalezljive bolezni in predpisala njihovo zadržanje v vseh nenujnih sodnih zadevah, nima nobenega vpliva na potek absolutnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 42. člena ZP-1 1 .

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1, ob reševanju pritožbe zagovornika izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilko ustavilo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo pritožbenih navedb.

8. Posledično je odločilo tudi, da stroški postopka o prekršku bremenijo proračun, kot to določa četrti odstavek 144. člena ZP-1.

1 Tako: VSRS Sodba IV Ips 21/2021, VSRS Sodba IV Ips 11/2022.