Appeal dismissed; creditor's partial withdrawal of enforcement request does not justify suspending only part of the debt.

I. Pritožba se zavrže.

II. Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.

Upnik je v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi VL 56789/2025 z dne 27. 6. 2025 ugodilo tako, da se izvršilni postopek ustavi za dne 14. 7. 2025 plačanih 1.000,00 EUR (1. točka izreka), sklep o izvršbi VL 56789/2025 z dne 27. 6. 2025 je v preostalem delu razveljavilo, in odločilo, da bo o tem delu zahtevka in o stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka).

2. Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je 13. 9. 2025 prejel sklep, s katerim je sodišče pod točko 1 izreka izvršilni postopek ustavilo za plačanih 1.000,00 EUR ter pod točko 2 izreka sklep o izvršbi razveljavilo. Prejel je tudi vlogo oziroma upnikov odgovor na ugovor z dne 5. 9. 2025. Iz prejetega upnikovega odgovora na ugovor izhaja, da je upnik predlog za izvršbo zaradi umaknil za plačan znesek v skupni višini 2.000,00 EUR, sodišče pa je izvršbo ustavilo za znesek 1.000,00 EUR. Odločitev sodišča je nepravilna, saj je upnik izvršbo umaknil za znesek 2.000,00 EUR, sodišče pa je izvršbo ustavilo za znesek 1.000,00 EUR. Po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja tudi v izvršilnih postopkih, velja t. i. procesna dispozicija strank, kar pomeni, da stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo. Delni umik predloga za izvršbo se šteje za procesno dispozicijo upnika, ki ji mora sodišče slediti. Sodišče bi tako moralo izvršbo ustaviti za znesek 2.000,00 EUR, ne pa zgolj za znesek 1.000,00 EUR, kot je to storilo sodišče v konkretnem primeru. Dolžnik zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Upnik se v odgovoru na pritožbo strinja z dolžnikom, da je v odgovoru na ugovor predlagal, da sodišče za plačan znesek v skupni višini 2.000,00 EUR izvršbo delno ustavi, zato sodišču predlaga, da to tudi stori.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Ena od procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o pritožbi, je obstoj pravnega interesa pritožnika (prvi v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ). Ta je podan, če bi se z meritorno odločitvijo višjega sodišča pritožnikov položaj lahko kakorkoli izboljšal, oziroma če bi mu taka odločitev lahko prinesla kakršnokoli pravni korist. V nasprotnem primeru, torej če je pritožnik že pred sodiščem prve stopnje dosegel najboljši možen pravni položaj, ki ga sploh lahko doseže, pritožba ni dovoljena. V obravnavani zadevi gre za tak položaj.

6. V izpodbijani 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru in ustavilo izvršbo za dne 14. 7. 2025 plačanih 1.000,00 EUR. Plačilo je bilo opravljeno po izdaji sklepa o izvršbi, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se ugovor v tem delu nanaša le na dovolilni del sklepa o izvršbi (prim. VSL sklep I Ip 469/2023). V takem položaju (ugovor le zoper dovolilni del) pa je sklep o ustavitvi izvršbe za opravljeno plačilo za dolžnika najbolj ugodna možna odločitev, saj se v tem delu izvršilni postopek ne bo več nadaljeval.

7. Glede na sprejeto odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa pa se predmetni izvršilni postopek ne bo nadaljeval niti v ostalem delu.

8. Postopek z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ZIZ ureja v 62. členu. Po tej določbi lahko sodišče ugovoru ugodi, ga zavrže ali pa zavrne. Katera od teh možnih odločitev bo sprejeta, je odvisno od presoje, ali je ugovor pravočasen, popoln, dovoljen (prim. peti odstavek 62. člena ZIZ) in obrazložen. Če dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja v celoti ali samo njegovemu naložitvenemu delu (ki ima naravo plačilnega naloga v smislu 431. člena ZPP) in ugovor izpolnjuje vse zgoraj naštete procesne predpostavke iz petega odstavka 62. člena ZIZ ter tudi zakonsko zahtevo po obrazloženosti ugovora (prim. 61. člen v zvezi s 53. členom ZIZ), veljavna izvršilnopravna ureditev predvideva le eno možno odločitev: sodišče v takem primeru skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ sklep o izvršbi (v celoti) razveljavi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (prim. 29. poglavje ZPP), če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Predlog za izvršbo, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

9. Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.

10. V zvezi z v pritožbi uveljavljanimi razlogi višje sodišče še pojasnjuje, da je upnik v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Kot je bilo pojasnjeno, za pritožbo zoper navedeno odločitev dolžnik niti nima pravnega interesa, saj v takem primeru (vložitev obrazloženega ugovora zoper celoten sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper dajatveni del) zase bolj ugodne odločitve v izvršilnem postopku sploh ne more doseči. O upnikovi terjatvi bo odločalo sodišče v pravdnem postopku, v katerem se bosta stranki lahko ponvno sklicevali tudi na že opravljena plačila.

11. Po povedanem pritožba dolžnika ni dovoljena. Višje sodišče jo je zato zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Glede na zavrženje pritožbe dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).