Appeal dismissed; execution proceedings barred after insolvency proceedings began unless specific exceptions apply.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Položaj, ko se je nad dolžnikom pred vložitvijo predloga za izvršbo začel postopek zaradi insolventnosti, ZFPPIPP izrecno ureja v prvem odstavku 131. člena, ki se glede na 383. člen ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. Izvršilnemu sodišču navedena določba prepoveduje, da bi po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi ali zavarovanju. Izjeme od tega pravila so za dovolitev izvršbe določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnem stečaju pa še v 390. člena ZFPPIPP.

V obravnavani zadevi upnik ne zahteva izvršbe za terjatev, ki se po 390. členu ZFPPIPP poplača iz stečajne mase prednostno, zato ostane še presoja, ali gre za katero od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Odgovor je negativen. Po navedeni določbi je namreč po začetku postopka zaradi insolventnosti sklep o izvršbi dopustno izdati le, ko gre za izvršbo na podlagi odločb, naštetih v 1. do 4. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ni pa v ZFPPIPP predvideno, da bi bilo po začetku postopka zaradi insolventnosti dopustno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi verodostojne listine.

Čeprav sicer drži, da začetek stečajnega postopka učinkuje le za terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tako to še ne pomeni, da je za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, kljub prej začetemu stečajnemu postopku, dopustno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju mimo določbe 131. člena ZFPPIPP, oziroma, ko gre za osebni stečaj, tudi mimo določbe 390. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo.

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in izdajo sklepa o izvršbi, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče na podlagi predloga za izvršbo upnika za terjatev upnika, ki je nastala 9. 4. 2025, in to zgolj v višini 38,00 EUR, izdalo izpodbijani sklep in predlog za izvršbo zavrglo, ker je dolžnik v stečajnem postopku od 4. 10. 2023 dalje. Kaj ima terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka v višini 38,00 EUR, s samim stečajnim postopkom, ni jasno. Kot določa 296. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v prvem odstavku, so terjatve, na katere učinkuje stečajni postopek, zgolj tiste, ki so nastale do začetka stečajnega postopka in ne kasneje. Stroške, ki jih stečajni dolžnik povzroči kasneje, po samem stečajnem postopku, pa mora stečajni dolžnik seveda poravnati, upnik pa jih lahko iztirja. Stečajni dolžnik, ki je v stečajnem postopku, lahko tekom stečajnega postopka razpolaga s svojim premoženjem do višine 76% minimalne plače, vezano na 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Znesek v višini 38,00 EUR je precej manj. Stečajni dolžnik, ko je v stečajnem postopku, tudi kupuje v trgovini kruh, ravno tako mesečno plačuje elektriko, pa to ne pomeni, da zato, ker je v stečajnem postopku, mu teh stroškov, ki so nastali med stečajnim postopkom, ni potrebno plačati, in da upnik teh stroškov, ki so nastali po stečajnem postopku, ne more prisilno izirjati. Glede na navedeno je izpodbijani sklep nezakonit, saj je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 5. 7. 2025 zavrglo, ker je ugotovilo, da se je nad dolžnikom dne 4. 10. 2023 začel postopek osebnega stečaja, ki še ni zaključen. Pri tem se je sodišče prve stopnje oprlo na določilo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, po katerem po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.

6. Upnik se v pritožbi s takšno odločitvijo ne strinja in poudarja, da je njegova terjatev iz predloga za izvršbo nastala 9. 4. 2025, torej po začetku postopka osebnega stečaja na dolžnikom, pri čemer se sklicuje na pravilo ZFPPIPP, da stečajni postopek učinkuje zgolj na terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Zato je po mnenju upnika sodišče prve stopnje z zavrženjem predloga za izvršbo napačno uporabilo materialno pravo. Takšno stališče ni pravilno.

7. Položaj, ko se je nad dolžnikom pred vložitvijo predloga za izvršbo začel postopek zaradi insolventnosti, ZFPPIPP izrecno ureja v prvem odstavku 131. člena, ki se glede na 383. člen ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. Izvršilnemu sodišču navedena določba prepoveduje, da bi po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi ali zavarovanju. Izjeme od tega pravila so za dovolitev izvršbe določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnem stečaju pa še v 390. člena ZFPPIPP.

8. V obravnavani zadevi upnik ne zahteva izvršbe za terjatev, ki se po 390. členu ZFPPIPP poplača iz stečajne mase prednostno, zato ostane še presoja, ali gre za katero od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Odgovor je negativen. Po navedeni določbi je namreč po začetku postopka zaradi insolventnosti sklep o izvršbi dopustno izdati le, ko gre za izvršbo na podlagi odločb, naštetih v 1. do 4. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ni pa v ZFPPIPP predvideno, da bi bilo po začetku postopka zaradi insolventnosti dopustno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi verodostojne listine 1 .

9. Čeprav sicer drži, da začetek stečajnega postopka učinkuje le za terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (prim. 252. člen in 296. člen ZFPPIPP), tako to še ne pomeni, da je za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, kljub prej začetemu stečajnemu postopku, dopustno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju mimo določbe 131. člena ZFPPIPP, oziroma, ko gre za osebni stečaj, tudi mimo določbe 390. člena ZFPPIPP. Kot rečeno, pa 131. člen ZFPPIPP določa posamezne izjeme od prepovedi izdaje sklepa o izvršbi po začetku stečajnega postopka le v primeru, ko upnik razpolaga z eno od v drugem odstavku navedenega člena predvidenih odločb, ne pa tudi, ko ima upnik zoper stečajnega dolžnika le verodostojno listino. Glede na pojasnjeno in ker tudi ne gre za katero od prednostnih terjatev v smislu 390. člena ZFPPIPP, je pravno zmotno pritožbeno utemeljevanje, da osebni stečaj ni ovira za poplačilo in prisilno izterjavo življenjskih stroškov, ki stečajnemu dolžniku nastanejo po začetku postopka osebnega stečaja.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Glede na neuspeh s pritožbo upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. Orož D., Insolvenčni postopki ter postopek izvršbe in zavarovanja (1), Pravosodni bilten 1/2015, str. 69 in naslednje.