Appeal dismissed; court upheld first instance rejection of bill of exchange claim due to lack of authority.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti toženi stranki 2.426,60 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

[JEDRO]

Posledično je sodišče prve stopnje zaključilo, da je zaradi nasprotja med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. V nadaljevanju pa je tudi presodilo, da je bila predmetna bianco menica izpolnjena v nasprotju z menično izjavo, saj je v menični izjavi št. 2057 naveden popolnoma drug temeljni posel, sklenjen med drugimi strankami in za drugačno vrednost ter celo za drugo valuto.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice, da ji je toženec v roku 3 dni dolžan plačati 501.947,35 CHF z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 9. 2017 dalje do plačila ter da ji je v roku 8 dni dolžan povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je sklenilo, da je tožnica dolžna tožencu povrniti njegove pravdne stroške, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe.

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni na način, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, vse s stroškovno posledico.

3. Tožnica kot bistveno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da podpis na menici ni pristen, v neposrednem nasprotju s pravili pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu. Toženec podpisa na menici nikoli ni zanikal, prav tako je bilo trditveno in dokazno breme glede tega na tožencu. Skladno z ustaljeno sodno prakso je dokazno breme v vsakem primeru na stranki, ki zatrjuje nepristnost podpisa in ne na stranki, ki predloži listino in zatrjuje pristnost podpisa. Toženec bi zato moral izpodbiti verodostojnost podpisa, v tožničino korist pa tudi ne bi bilo treba izvajati dokaza z izvedencem.

Pristnost podpisa na menici je bila izkazana s strani izvedenca grafološke stroke, pri čemer zaradi specifičnosti relevantnega dejstva, zadostuje znižan dokazni standard, in sicer stopnja verjetnosti. Odločitev sodišča o nepristnosti podpisa je tako nezakonita, vzbuja dvom v nepristranskost sodnice, obremenjena je s kršitvijo pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), krši načela enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic ter sodnega varstva iz 14., 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS).

Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica bianco menico izpolnila v nasprotju z menično izjavo in pooblastilom. To je presojalo skozi okvir menično strogosti, kar ne bi smelo. S strani toženca je bila izdana sporna menica v zavarovanje tožničinih terjatev na podlagi Pogodbe o najetju dolgoročnega deviznega kredita št. 317297/18 z dne 6. 8. 2007 (v nadaljevanju Kreditna pogodba z dne 6. 8. 2007) in s katero je tožnica dala tožencu kredit za nakup poslovnih nepremičnin v znesku 573.000,00 CHF. Slednje izrecno izhaja iz točke 1.7.2.

Kreditne pogodbe. Toženec je tožnici izdal bianco menico in menično izjavo št. 2057 s pooblastilom za izpolnitev menice, s tem ko pa je toženec podpisal bianco menico v svojem imeni kot izdajatelj ter jo izročil tožnici, je v lastnem imenu izrazil voljo, da bo osebno menično odgovarjal, s čimer je prevzel menično obveznost. Iz same oznake menične izjave - 2057, jasno izhaja, da gre za menično izjavo, katere izdaja je bila predvidena s Kreditno pogodbo z dne 6. 8. 2007, pri čemer dejstvo, da sta bili navedena menica in menična izjava izdani tudi v zavarovanje neke druge kreditne pogodbe, konkretno Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 28012/00, ne pomeni, da sporna menica ni bila izdana v zavarovanje Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007.

Okoliščina, da ima sporna menica drug datum izdaje kot Kreditna pogodba z dne 6. 8. 2007 je nerelevantna, saj to ne spreminja njene veljavnosti. Tudi sicer je stališče sodne prakse, da je menični upnik upravičen izpolniti bianco menico celo v primeru, ko ne bi imel takšnega izrecnega pooblastila, saj se šteje, da je bilo pooblastilo molče dano že z izročitvijo takšne menice. Iz same Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007 izhaja, da je bila sporna menica izdana za zavarovanje po tej Kreditni pogodbi. Ugotavljanje pravilnosti izpolnjevanja bianco menice se presoja v skladu z določbami temeljnega posla, tj.

Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007. V obravnavani zadevi je bistveno zgolj, da je toženec bianco menico podpisal in izdal v zavarovanje terjatev po Kreditni pogodbi, zato je tožnica imela pravico izpolniti menico skladno z menično izjavo št. 2057 in Kreditno pogodbo. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, posledično nepravilna in nezakonita, tožnici pa je tudi bilo poseženo v pravico do zasebne lastnice iz 33. člena Ustave RS. Tožnica dodaja še, da je njen tožbeni zahtevek sklepčen, argumentacija za takšno stališče pa se v bistvenem pokriva z argumentacijo, ki jo je podala v točki II. pritožbe.

Tožnica in toženec sta sklenila Kreditno pogodbo z dne 6. 8. 2007 za 573.000,00 CHF ter se v točki 1.7.2. dogovorila za dodatno zavarovanje, in sicer solidarno poroštvo družbe A., d. o. o. ter za štiri bianco podpisane menice z menično izjavo št. 2057 in pooblastilom za izpolnitev in vnovčitev menice. Dejstvo, da je bila menica izdana skoraj eno leto po sklenitvi Kreditne pogodbe ni relevantno, razlog za zavrnitev zahtevka pa tudi ne more predstavljati dejstvo, da sta izdana menica in menična izjava 2057 dani tudi v zavarovanje neke druge terjatve iz neke druge kreditne pogodbe.

Bistveno je, da je toženec skladno s svojo zavezo po 1.7.2. členu Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007 izdal bianco menico in menično izjavo št. 2057, posledično ima tožnica pravico do poplačila svoje terjatve. Sodišče prve stopnje je tožnici odvzelo zakonito zavarovanje njene terjatve.

4. Toženec se v obrazloženem odgovoru na pritožbo in njegovi dopolnitvi zavzema za njeno zavrnitev ter priglaša svoje pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zoper toženca, ob ugotovljeni pasivni stvarni legitimaciji, primarno zavrnilo kot nesklepčnega, z utemeljitvijo, da ne obstoji povezava med Kreditno pogodbo opr. št. 31729/18 z dne 6. 8. 2007 (A5) kot temeljnim poslom, menično izjavo št. 2057 in danim pooblastilom (A4) ter predloženo menico (A3). Nosilni razlogi za takšen zaključek izhajajo iz ugotovljenih dejstev, da je bila menica kakor tudi menična izjava št. 2057 izdana dne 20. 6. 2008, tj. skoraj eno leto po sklenitvi temeljnega posla (čeprav iz 3. točke Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007 kot pogoj koriščenja kredita izhaja predložitev kompletne dokumentacije glede zavarovanj, kar pri bianco menici zajema tudi menično izjavo), da znesek na menici glasi 501.947,35 CHF, medtem ko Kreditna pogodba z dne 6. 8. 2007 glasi na 573.000,00 CHF, menična izjava št. 2057 in pooblastilo pa glasita na 350.000,00 EUR, ter da se slednji nanašata na Kreditno pogodbo št. 28012/00 z dne 20. 6. 2008 v znesku 350.000,00 EUR, ki sta jo sklenili tožnica in družba B. d. o. o.. Posledično je sodišče prve stopnje zaključilo, da je zaradi nasprotja med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. V nadaljevanju pa je tudi presodilo, da je bila predmetna bianco menica izpolnjena v nasprotju z menično izjavo, saj je v menični izjavi št. 2057 naveden popolnoma drug temeljni posel, sklenjen med drugimi strankami in za drugačno vrednost ter celo za drugo valuto. Presojalo pa je tudi pristnost toženčevega podpisa na sporni menici, za katerega je zaključilo, da ni dokazana, zato je po vsebinski obravnavi tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.

7. Sodišče druge stopnje zaključkom glede nesklepčnosti 1 tožbe ne pritrjuje. Za ugotovitev sklepčnosti tožbe v obravnavani zadevi je dovolj, da je tožnica, ob ostalih pravno relevantnih dejstvih, navedla, katero terjatev vtožuje, v kakšni višini in pravno podlago te terjatve, tj. pravni posel, na podlagi katerega je nastala ter njeno neplačilo. Ali so bile te njene trditve zadosti substancirane in predloženi zadostni in ustrezni dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva o obstoju vtoževane terjatve, pa je vprašanje, s katerim se sodišče ukvarja ob presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka.

8. Tožnica je v dopolnitvi tožbe in nadalje navedla, da je s tožencem v letu 2007 sklenila dolgoročni devizni kredit št. 31729/18 za nakup nepremičnine v znesku 573.000,00 CHF, da je toženec kot dodatno sredstvo zavarovanja tega kredita izdal štiri bianco menice, ker pa kredit ni bil poplačan, tožnica zahteva plačilo dolga na podlagi ene izmed teh bianco menic in menične izjave št. 2057 2 .

Glede izpolnitve menice v nasprotju s pooblastilom

9. Sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje glede izpolnitve menice v nasprotju s pooblastilom, sprejema kot materialnopravno pravilno in se pri tem v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na jasne in pravno argumentirane razloge, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe, predvsem tč. 15 in 16. Pri tem sodišče druge stopnje najprej pojasni, da sicer držijo pritožbena izvajanja, da datum izdaje menice ni relevanten za njeno veljavnost. Menica, kot jo je izpolnila tožnica, je bila po svoji pravni naravi menica dnevnica, saj je bil natančno določen datum zapadlosti menične terjatve. Pri takšni menici datum izdaje menice na obseg obveznosti meničnega dolžnika ne vpliva, določen je namreč tako, da je dan zapadlosti določen v menici in ni v nobeni obliki vezan na datum izdaje menice, kot je zapisan na menici. V obravnavani zadevi je bistveno, da bi toženec menico sicer lahko izdal kasneje, tj. tudi eno leto po sklenitvi kreditne pogodbe, vendar kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, v Kreditni pogodbi z dne 6. 8. 2007, v zavarovanje katere naj bi bila izdana sporna menica, je v 3. členu izrecno določeno, da bo banka kreditojemalcu dala dogovorjeni znesek na razpolago ob izpolnitvi pogojev, med drugim ob predložitvi vse dokumentacije za zavarovanje kredita. Torej, če je bila menica izdana v zavarovanje kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007, bi morala biti izdana najkasneje z datumom te Kreditne pogodbe, saj je to bil pogoj za črpanje kredita. Nobena od pravdnih strank namreč ni zatrjevala, niti iz spisa ne izhaja, da bi znesek iz Kreditne pogodbe z dne 6. 8. 2007, bil tožencu dan na razpolago šele čez eno leto od sklenitve.

10. Prav tako drži, da je menica lahko izdana v zavarovanje več različnih terjatev, vendar iz predložene menične izjave št. 2057 skupaj s pooblastilom 3 , za katero tožnica trdi, da naj bi bila skupaj z menico izdana v zavarovanje, jasno izhaja nek drug temeljni posel, sklenjen med drugimi strankami, za drug znesek in celo valuto. Teh zaključkov sodišča prve stopnje tožnica pritožbeno ne izpodbija, prav tako ne pojasni zakaj v menični izjavi ni navedena Kreditna pogodba z dne 6. 8. 2007. Poudariti je treba pravilno stališča sodišča prve stopnje, da mora biti bianco menica izpolnjena in uporabljena v skladu z dogovorom in danim pooblastilom. Sprejem bianco menice namreč predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko menico izpolni kasneje, vendar v skladu s pooblastilom, ki mu je za to dano in izvira iz osnovnega obligacijskega razmerja med imetnikom menice in njenim podpisnikom. Iz predložene menične izjave pa izhaja, da je bilo zavarovanje s 4 kom bianco menicami dogovorjeno v zvezi s pogodbo št. 28012/00 z dne 20. 6. 2008 v znesku 350.000,00 EUR (A4). Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje skladnost menice z menično izjavo presojalo skozi okvir menične strogosti, saj je izrecno navedlo, da se v danem primeru načeli zaupanja v menično listino ter abstraktnosti menične zaveze umakneta načelu vestnosti in poštenja, niti ne drži, da je menični upnik bil upravičen izpolniti menico brez izrecnega pooblastila. V obravnavani zadevi sta se namreč pravdni stranki, ki sta tudi pogodbeni stranki, dogovorili za pooblastilo v pisni obliki, tj. menični izjavi.

11. Zmotno je zato prepričanje tožnice, da ima pravico do poplačila svoje terjatve iz menice že zato, ker je toženec menico podpisal in izdal. Sam akt podpisa in izdaje pri bianco menici, iz zgoraj navedenih razlogov, ne zadostuje.

12. V kakšnem smislu naj bi bila tožnici, v zvezi z izpodbijano odločitvijo glede izpolnitve menice, kršena ustavna pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave RS, tožnica ne konkretizira, zato pritožbeni preizkus ni mogoč.

13. Ker tožnica ni uspela izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da menice ni izpolnila skladno z menično izjavo št. 2057 in pooblastilom, so ostali pritožbeni očitki glede nepristnosti podpisa na menici, nerelevantni.

14. Pritožbeni preizkus zadeve je pokazal, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju tudi ni zagrešilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Mora pa tožencu povrniti njegove stroške, ki jih je imel z odgovorom na pritožbo. V njem je namreč obrazloženo odgovoril na vse pritožbene navedbe tožnice. Sodišče druge stopnje je tožencu kot potrebne stroške priznalo (155. člen ZPP): 1.950,00 EUR za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/1 Odvetniške tarife - OT), 2% za materialne stroške (11. člen OT) in 22% DDV. Skupno mu je priznalo 2.426,60 EUR.

1 Podrobno o sklepčnosti tožbenega zahtevka glej članek M. Voglarja v Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016, str. 45 in nasl. ter tam navedeno literaturo in sodno prakso.

2 Pravna podlaga za presojo sklepčnosti tožbenega zahtevka je podana v tretjem odstavku 318. člena ZPP. Zakon sicer opredeljuje njeno negativno definicijo: "...če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) …", pomeni pa obveznost tožeče stranke, da v tožbi navede vso tisto dejansko podlago tožbe, ki ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljuje postavljeni tožbeni zahtevek

3 Menična izjava je "dogovor " o vpisu manjkajočih sestavin menice.