Court awards partial costs to plaintiff based on 82% success rate after partial withdrawal of claim.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o stroških v IV. točki izreka spremeni tako, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 293,76 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

II. V preostalem se pritožba toženke zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožnik je dolžan toženki povrniti stroške pritožbe v višini 120,40 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

[JEDRO]

Samo iz razloga, da je bila tožba potrebna, ni tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka, saj je povračilo odvisno od njegovega uspeha v sporu. Tožnikov uspeh je 82 %, toženkin uspeh je 18 %.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe z dne 8. 1. 2024 (I. točka izreka); na podlagi delnega umika tožbe z dne 6. 5. 2025 ustavilo postopek v delu, ki presega znesek 4.749,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od 22. 11. 2022 (II. točka izreka); toženki naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača 4.749,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od 22. 11. 2022 (III. točka izreka) in sklenilo, da je toženka dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti 560,00 EUR stroškov postopka v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper dopustitev spremembe tožbe in odločitev o stroških postopka se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da sprememba tožbe ni prava sprememba tožbe, saj je tožnik podredno zahteval zakonske zamudne obresti od posamičnih mesečnih zneskov in poleg obstoječega ni uveljavljal drugega zahtevka. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da gre za podredni zahtevek, saj je dejansko šlo za razširitev tožbe. Tako je tožnik dvakrat zahteval plačilo 5.091,18 EUR, kar je 10.815,36 EUR. Toženka je dejansko delno pripoznala le primarni tožbeni zahtevek in sicer je od prvotnih 5.724,18 EUR pripoznala 4.749,85 EUR, kar je 82,98 %, glede na primarni in podredni zahtevek pa je to le 43,91 %, saj se primarni in podredni zahtevek seštevata. Tako je toženka uspela s 56 % deležem in ne le 18 %. Tožnik je v preostalem delu , ki ga toženka ni pripoznala, tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) umaknil. Sodišče je sicer štelo da je umaknil tožbo v preostalem delu, torej tudi za podredni zahtevek, kar pa iz izreka ne izhaja. Po stališču toženke so potrebni stroški le stroški za tožbo. Za prvo pripravljalno vlogo je dovolj le 50 točk, druga, v kateri je opravil preračun zahtevka, pa je nepotrebna. Za toženko pa je bil potreben njen odgovor na tožbo, ter obe pripravljalni vlogi (delna pripoznava zahtevka in soglasje k umiku tožbe).

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pa deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Tožnik je s tožbo uveljavljal zahtevek za pripravljenost na določnem kraju v skupnem znesku 5.724,18 EUR s pp, z 2. pripravljalno vlogo pa podrednega v višini 4.898,66 EUR. Toženka je s 1. pripravljalno vlogo spremembi tožbe nasprotovala, pripoznala pa je zahtevek v bruto višini 4.749,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 22. 11. 2022 dalje do plačila ter priglasila stroške postopka za odgovor na tožbo, obrazloženo pripravljalno vlogo, poročilo stranki in 2 % materialnih stroškov. Tožnik je delno prepoznavo sprejel in v preostalem umaknil zahtevek. Sodišče prve stopnje dopustilo spremembo tožbe z dne 8. 1. 2024, zaradi umika tožbe z dne 6. 5. 2025 v delu, ki presega pripoznani znesek 4.749,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od 22. 11. 2022 dalje do plačila, za kar je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, pa je postopek ustavilo, ker je štelo, da tožnik do toženke nima nobenega zahtevka več.

6. Napačna pa je odločitev o stroških postopka. Samo iz razloga, da je bila tožba potrebna, ni tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka, saj je povračilo odvisno od njegovega uspeha v sporu. Tožnikovi potrebni stroški so stroški za tožbo - 300 tč., sestava 1. pripravljalne vloge - 225 tč., 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV na odvetniške storitve, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 642,60 EUR. Potrebni stroški toženke pa so stroški sestave odgovora na tožbo - 300 tč., sestava dveh pripravljalnih vlog 225 tč., 2 % materialnih stroškov, kar skupaj znaša 459,00 EUR. Tožnikov uspeh je 82 %, 376,38 EUR, toženkin uspeh je 18 %, 82,62 EUR, tako da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške v višini 293,76 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o stroških spremenilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožnik je dolžan toženki, ki je s pritožbo delno uspela, plačati utemeljeno priglašene stroške po uspehu. Glede na vrednost izpodbijanega dela je upravičena do nagrade za pritožbo v višini 375 točk, kar skupaj z materialnimi stroški 2 % znaša 229,50 EUR. Ker je s pritožbo uspela v 52,46 %, ji je pritožbeno sodišče priznalo 120,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, ki ji jih mora povrniti tožnik v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.