Appeal dismissed; court upheld lower court's dismissal of a liquor sales offense due to lack of specific intoxication signs in the verdict.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the appeal against a first-instance judgment that halted a liquor sales violation proceeding. The lower court ruled that the defendant's act was not a violation because the police decision failed to concretize the legal requirement of 'obvious signs of intoxication' in its verdict. The appellate court agreed, holding that without this specific factual description in the verdict, the statutory elements of the offense could not be proven, necessitating the dismissal of the case.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških (ZP-1), 56. člen; Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), 16. člen: A violation decision must concretize the specific legal elements of the offense in the verdict itself; if the required factual description (e.g., obvious signs of intoxication) is absent from the verdict, the act cannot be legally characterized as a violation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
[JEDRO]
Prekršek po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA stori samostojni podjetnik posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Da kaže oseba, ki ji je storilec prodal alkohol, očitne znake opitosti, je torej zakonski znak prekrška. Prekrškovni organ mora zato v izreku odločbe znake opitosti (peti odstavek 2. člena ZOPA) konkretizirati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici ugodilo storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo Policijske postaje Postojna št. 555010267813-4 z dne 2. 10. 2024 in ustavilo predmetni postopek o prekršku, ker očitano dejanje ni prekršek. Prekrškovni organ namreč v izreku odločbe ni konkretiziral zakonskih znakov prekrška.
2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ. Opisuje potek dogodkov in povzema vsa v hitrem postopku ugotovljena dejstva. Meni, da je nesporno izkazano, da je storilka kot natakarica stregla alkoholne pijače osebam, ki so kazale očitne znake opitosti. Opis dejanja je v odločbi konkretiziran. Navsezadnje je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ izdal odločbo o prekršku. Po določbi 56. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) mora izrek odločbe med ostalim vsebovati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine). Iz opisa dejanja mora izhajati, da so izpolnjeni zakonski znaki očitanega prekrška. Če v izreku zakonski znaki niso konkretizirani, ne gre za prekršek (na tak zaključek ne vpliva, da so ti znaki opisani v obrazložitvi te odločbe). V izreku določbe o prekršku je prekrškovni organ navedel, da je storilka prodala alkoholno pijačo različnim osebam, ki so kazale očitne znake opitosti, pri čemer je glede slednjega le povzel zakonsko določbo petega odstavka 2. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA) 1 . Prekršek po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA stori samostojni podjetnik posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola (drugi odstavek 7. člena). Da kaže oseba, ki ji je storilec prodal alkohol, očitne znake opitosti, je torej zakonski znak prekrška. Prekrškovni organ mora zato v izreku odločbe znake opitosti konkretizirati, da je na ta način sploh možna obramba. Tega pa v predmetni zadevi ni storil.
5. Odločitev sodišča prve stopnje, da v izreku odločbe o prekršku opisano dejanje ni prekršek, je zato pravilna in je bil postopek o prekršku pravilno ustavljen na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
6. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
1 Očitni znaki opitosti od alkohola so splošno prepoznavni znaki, ki se izražajo bodisi v splošnem videzu, vedenju, hoji, načinu govora in motnjah ravnotežja, ki jih prepozna tudi nestrokovnjak.