Appeal dismissed; new evidence and procedural defects cannot justify reopening a final judgment.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of a motion to reopen proceedings. The appellant argued that new medical evidence proved the decedent had dementia and Parkinson's disease prior to the contract, claiming the expert report was biased and incomplete. The court held that challenging the evidence assessment or alleging procedural flaws cannot serve as grounds for reopening a final judgment, as this would undermine legal certainty. Furthermore, the court rejected the new documents as untimely pritožbene novote because the appellant failed to explain why they could not have been submitted earlier with due diligence.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): A motion to reopen proceedings is not admissible for claiming errors in fact-finding or legal assessment, nor for disagreeing with the evidence assessment or correcting defects in the evidence procedure, as such challenges would unduly erode the value of finality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 335,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.
[JEDRO]
S predlogom za obnovo postopka ni dopustno uveljavljati napačnosti ugotovitev oziroma pravne presoje (pri čemer je bila izdana sodba tudi že pritožbeno preizkušena), prav tako razloga za obnovo postopka ne more predstavljati nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka in dokazne ocene. Nasprotno stališče bi pretirano ošibilo vrednoto pravnomočnosti in odprlo možnosti za vedno novo preverjanje dokazne ocene, na kateri temelji pravnomočna odločba, čemur izredna pravna sredstva niso namenjena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka z dne 10. 5. 2024 ter dopolnitev predloga za obnovo postopka z dne 10. 5. 2024 (I. točka izreka) in sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v znesku 839,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.
2. Tožnik v pravočasni pritožbi in dopolnitvi pritožbe, ki ju vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP 1 , podaja predlog za izločitev sodnice in za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, oboje zaradi pristranskosti. Kot nove dokazne predloge prilaga medicinske izvide iz 2017, 2016 in 2015, iz katerih izhaja, da je zapustnik imel demenco in Parkinsonovo bolezen, ter izvid nevrologinje z dne 16. 9. 2014, ki ga je izvedenka pri izdelavi mnenja spregledala, dokazuje pa, da je imel zapustnik demenco že pred sklenitvijo sporne pogodbe. Meni, da izvidi potrjujejo, da je izvedensko mnenje nepravilno in nepopolno ter pristransko, izvedenka pa se je oprla na listine, glede katerih tožniku ni bila dana možnost izjave. Navaja, da je 24. 3. 2023 pridobil dokaz, da je bilo zapustniku 2016 odvzeto vozniško dovoljenje zaradi slabega zdravstvenega stanja, ter listino, da mu je bila Parkinsonova bolezen diagnosticirana že 1987. Sodno izvedenko je večkrat pozival k predložitvi izvidov pregledov, na katere se je sklicevala v mnenju, in jo opomnil na prikrivanje podatkov ter zavajanje. K temu je pozival tudi sodišče. V postopku je predložil dopis Centra za socialno delo in predlagal zaslišanje zaposlene, ki je vedela za dogajanje v družini glede zapustnika, pa je sodišče to neutemeljeno zavrnilo. Večkrat je pozival k postavitvi drugega izvedenca. Toženka je prikrivala demenco zapustnika zaradi materialne koristi. Tožnik je že v postopku na prvi stopnji dokazal, da je toženka dementnega zapustnika prevarala, predložil je dokaze s fotografijami, ki pa jih sodišče ni upoštevalo in jih je izločilo iz spisa. Sodnica je spor prejudicirala, ves čas je pristransko upoštevala le navedbe in dokaze toženke. Neupravičeno je zavrnila dokaz z zaslišanjem matere tožnika ter številne druge dokaze, zmotno je ugotovila stanje glede oporoke, ni upoštevala, da je toženka izkoristila slabo zdravstveno stanje zapustnika in da je pogodba zato nična. Obravnava strank ni bila enakopravna, v izpodbijanem sklepu in tudi v sodbi je precej nelogičnosti in nesmiselnosti. Predlaga spremembo sodbe tako, da se v celoti ugodi tožnikovemu tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.
3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.
4. Tožnik je vložil še odgovor na odgovor na pritožbo, ki pa ne predstavlja po ZPP predvidene vloge 2 , hkrati pa je vložen laično in ne po pooblaščenki (razlogi v zvezi s tem bodo pojasnjeni v nadaljevanju sklepa), zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je šele v pritožbi podana zahteva za izločitev prvostopenjske sodnice prepozna, saj je vložena že po izdaji odločbe o glavni stvari in tudi že po izdaji izpodbijanega sklepa. Po drugem odstavku 72. člena ZPP mora namreč stranka izločitev zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Poleg tega je pojasniti, da tožnik izločitve ni predlagal iz izključitvenih razlogov po 1. do 5. točki 70. člena ZPP, temveč zaradi odklonitvenega razloga po 6. točki istega člena. V takem primeru ob morebitni kasnejši izločitvi pravnega učinka nimajo le dejanja, opravljena od vložitve zahteve dalje (drugi odstavek 74. člena ZPP), in ker je bil izpodbijani sklep izdan že pred vložitvijo predloga za izločitev, ta predlog na njegovo izdajo ni mogel v ničemer vplivati. Pritožbeno sodišče še pripominja, da subjektivno nezadovoljstvo z načinom vodenja postopka in sprejeto odločitvijo ne pomeni pravno upoštevnega razloga za izločitev razpravljajoče sodnice, pravno tako tudi ne morebitne procesne kršitve (ki jih ima stranka možnost uveljavljati s pravnimi sredstvi).
7. Na pravilnost izdaje izpodbijanega sklepa tudi ne vpliva skupaj s pritožbo vložen predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, saj podatki spisa ne izkazujejo, da bi prišlo do izločitve sodnice ali vseh sodnikov sodišča prve stopnje, ki zato ne bi moglo reševati konkretne zadeve.
8. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 23. 2. 2022 zavrnilo tožnikov primarni zahtevek zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o preužitku ter neveljavnosti vknjižbe in podredni zahtevek zaradi ugotovitve navideznosti pravnega posla ter vračila darila v zapuščino (zahtevek je temeljil na neobstoju poslovne sposobnosti zapustnika ob sklenitvi pogodbe o preužitku zaradi demence in Parkinsonove bolezni, na nedovoljeni kavzi in na navideznosti pogodbe, ki naj bi prikrivala darilo). Sodba je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1324/2023 z dne 20. 3. 2024.
9. Tožnik je 10. 5. 2025 po pooblaščenki vložil predlog za obnovo postopka, v katerem uveljavlja obnovitvene razloge po 5., 6. in 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Podaja obširne navedbe, da je pogodba o preužitku nična, saj zapustnik ni bil sposoben izraziti in oblikovati svoje volje, ter da je toženka zlorabila njegovo slabo zdravstveno stanje, da bi tožnika prikrajšala pri nujnem deležu. Meni, da je pogodba navidezna in prikriva darilno pogodbo. Pojasnjuje, da je zapustnik od leta 1987 trpel za Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo, v času sklepanja pogodbe je bil dementen, da ni bil sposoben oblikovati pravno poslovne volje, pa izhaja tudi iz zdravstvene dokumentacije (potrdilo z dne 11. 2. 2016, potrdilo z dne 18. 4. 2016). Psihiatrično izvedensko mnenje z dne 4. 9. 2022 z dopolnitvijo z dne 18. 11. 2022, na katerega se opira sodba, postavljene diagnoze ne upošteva in je zato nepravilno. Tožnik obširno pojasnjuje lastnosti in posledice demence ter navaja, da gre za možgansko okvaro, zaradi katere zapustnik ni bil poslovno sposoben, pogodba o preužitku pa je posledično nična ali vsaj izpodbojna. Tožnik je 10. 5. 2025 vložil tudi laično dopolnitev predloga za obnovo postopka, katere vsebine pa pritožbeno sodišče glede na naravo odločitve podrobneje ne povzema.
10. Toženka je v odgovoru na predlog za obnovo postopka opozorila na nedovoljenost laično vložene dopolnitve predloga in navedla, da uveljavljani razlogi za obnovo postopka niso podani.
11. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka in njegovo dopolnitev zavrglo, odločitev pa je pravilna.
12. Kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, je obnova postopa izredno pravno sredstvo, po tretjem odstavku 86. člena ZPP pa lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemo določa četrti odstavek 86. člena ZPP, po katerem predlog za obnovo postopka veljavno lahko vloži tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik ni ne trdil ne izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je njegova laično vložena dopolnitev predloga za obnovo postopka nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 91. člena ZPP že iz tega razloga pravilno zavrglo. 3
13. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tako predlog, vložen po pooblaščenki, kot njegova sicer nedovoljena laična dopolnitev tudi nepopolna. Obnova postopka je namreč izredno pravno sredstvo, pri katerem mora vložnik že v samem predlogu navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja (drugi odstavek 397. člena ZPP), tega bremena pa tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem predlogu ni zmogel.
14. Predlog za obnovo postopka iz razloga po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP (če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca) je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku; če se kazenski postopek ne more izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti (4. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Enak časovni okvir velja tudi za predlog po 6. točki prvega odstavka 394. člena ZPP (če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina). V predlogu tožnik ni konkretiziral, katera od prič naj bi krivo izpovedala, le pavšalno je trdil, da so toženkine navedbe izmišljene in krive. Tožnik tudi ni pojasnil, katera od listin naj bi bila ponarejena ali naj bi bila z njo potrjena neresnična vsebina, saj je podal le očitke, da je izvedensko mnenje napačno, nepreverjeno in neustrezno. Ob tem tožnik tudi ni trdil, da bi zoper kogarkoli v zvezi z očitanim tekel kazenski postopek, da bi bila izdana kakršnakoli kazenska sodba ali da kazenskega postopka ne bi bilo mogoče izvesti. Pravočasnosti predloga ob pojasnjenem v tem delu niti ni mogoče presoditi, prav tako tudi ne obstoja zakonitega razloga za obnovo postopka.
15. Obnovo postopka iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP (če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku) je skladno s 6. točko prvega odstavka 396. člena ZPP treba predlagati v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Tožnik v predlogu omenja potrdili iz leta 2016, pri čemer ne pojasni, kdaj naj bi se z njima seznanil, zato tudi v tem delu pravočasnosti predloga ni mogoče preveriti. Poleg tega pa podatki spisa neposredno nasprotujejo trditvi, da navedeni potrdili predstavljata nove dokaze, saj sta bili del procesnega in dokaznega gradiva že v prvostopenjskem postopku in tudi upoštevani pri izdelavi izvedenskega mnenja, zato tudi zakoniti razlog za obnovo ni izkazan.
16. Pravilnosti opisanih zaključkov sodišča prve stopnje glede nezmožnosti presoje pravočasnosti predloga pritožba konkretno ne napada, temveč le pavšalno navaja, da je bil predlog vložen pravočasno.
17. V ostalem tožnik v bistvenem izraža nestrinjanje z izdano sodbo, napada njeno pravilnost in pravilnost izvedenskega dela in mnenja, na katerem temelji odločitev, ter sodišču očita storjene procesne kršitve. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da s predlogom za obnovo postopka ni dopustno uveljavljati napačnosti ugotovitev oziroma pravne presoje (pri čemer je bila izdana sodba tudi že pritožbeno preizkušena) 4 , prav tako razloga za obnovo postopka ne more predstavljati nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka in dokazne ocene. Nasprotno stališče bi pretirano ošibilo vrednoto pravnomočnosti in odprlo možnosti za vedno novo preverjanje dokazne ocene, na kateri temelji pravnomočna odločba, čemur izredna pravna sredstva niso namenjena. 5
18. K pritožbi tožnik prilaga še dodatne, zatrjevano nove listinske dokaze (zdravniški izvidi iz let 2014 do 2017, dokazilo o odvzemu vozniškega dovoljenja). Ker ob tem ne pojasni, zakaj jih brez svoje krivde ne bi mogel predložiti že v predlogu za obnovo postopka, gre za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa kljub temu pripominja, da tožnik tudi ne pojasni, zakaj se s temi dokazili glede na datume njihovega nastanka ob dolžni skrbnosti ne bi mogel seznaniti in jih predložiti že med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Vprašanje, kdaj bi stranka že lahko ugotovila nova dejstva oziroma pridobila nove dokaze, se namreč presoja z upoštevanjem ustrezne stopnje skrbnosti, ki je za fizične osebe najmanj skrbnost dobrega gospodarja. Povedano drugače, pozno odkritje novih dejstev in dokazov ne sme biti posledica strankine premajhne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva. 6
19. S pritožbo tožnik napada tudi odločitev o stroških, vendar glede tega ne navede nobenih konkretnih pritožbenih razlogov. Ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stroškovna odločitev skladna z načelom uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP), potrebni stroški (prvi odstavek 155. člena ZPP) pa so priznani skladno z OT 7 .
20. Pritožbene navedbe so po pojasnjenem neutemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa mora v roku 15 dni povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v višini 335,99 EUR (450 točk za odgovor na pritožbo po 2. točki tar. št. 22 OT, povečano za 2 % materialne stroške in 22 % DDV), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila (299. in 378. člen OZ 8 ).
1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.
2 Prim. VSL sklep II Cpg 846/2016 z dne 22. 8. 2016.
3 Prim. npr. VSL Sklep II Cp 771/2024 z dne 1. 8. 2024 in VSL Sklep I Cp 1292/2022 z dne 25. 8. 2022.
4 Prim. VSL Sklep I Cp 530/2024 z dne 11. 4. 2024.
5 Prim. VSL Sklep I Cp 1207/2023 z dne 24. 7. 2023.
6 Prim. VSL Sklep II Cp 1527/2022 z dne 24. 11. 2022.
7 Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 2/15, s spremembami in dopolnitvami.
8 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami