Appeal dismissed; administrative ruling on public good status cannot block civil court's determination of shared land scope.

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. in II. točki potrdi.

[JEDRO]

Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana po 212. členu ZGO-1, ne more biti ovira za odločanje o obsegu pripadajočega zemljišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo, (I.) da so parc. št. 244/242, 244/244, 244/247, 244/248, 244/245, 244/246, 252/58, 244/249, 244/250, 244/251, 244/252 in 244/261, vse v k. o. X skupno pripadajoče zemljišče in splošni skupni del stavb A. 40-46 do 4/23, 32-38 do 4/23, 24-30 do 4/23, 18-22 do 3/23, 14-16 do 2/23, 8-12 do 3/23, 2 do 1/23, 4 do 1/23 in 6 do 1/23; (II.) da je parc. št. 244/260, k. o. X skupno pripadajoče zemljišče in splošni skupni del stavb A. 40-46 do 4/24, 32-38 do 4/24, 24-30 do 4/24, 18-22 do 3/24, 14-16 do 2/24, 8-12 do 3/24, 2 do 1/24, 4 do 1/24 in 6 do 1/24 in stavbe B. 1, L. do 1/24; (III.) na parc. št. 252/57, 252/58 in 244/246, k. o. X, je ugotovilo stvarno služnost dostopa, vzdrževanja in rabe teh nepremičnin v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 252/51, 252/49 in 252/54, k. o. X; in (IV.) sklenilo, da bo o stroških postopka izdalo poseben sklep.

2. Zoper ta sklep je pritožbo vložila udeleženka Mestna občina ... (v nadaljevanju: MO), ki nasprotuje I. in II. točki, uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 , 2 (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog za določitev skupnega pripadajočega zemljišča zavrne, oz. razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem delu v nov postopek.

Uvodoma pritožnica opozarja, da je med parcelami v I. točki izreka zapisana tudi 244/247, k. o. X, ki pa je bila 17. 1. 2023 izbrisana, namesto nje pa so bile vpisane parc. št. 244/256, 244/257, 244/258 in 244/259, k. o. X. Sicer pa MO meni, da razlogi sklepa ne dajejo podlage za zaključek, da zemljišča, na katerih je bilo ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče, niso javne površine in da je zemljišče namenjeno zgolj za potrebe stavb. Navaja, da so parcele 244/242 - parkirišče, v južnem pasu pločnik oz. prehod za pešce (javna površina po OPN), 244/261 - pločnik, poti, javno otroško igrišče (javna površina po OPN), 244/248 parkirišče (javna površina po OPN), 244/260 tlakovana peščeva ploščad, na kateri se nepravilno parkira (javna površina po OPN), 244/249 parkirišče (javna površina po OPN), 244/246 parkirišče uvoz (severni pas javna površina po OPN), 244/245 zelenica (severni pas javna površina po OPN), 244/244 parkirišče, grajeno javno dobro oz. javne površine in zato ne morejo biti pripadajoče zemljišče. Glede na povsem nasprotne ugotovitve izvedenca in zaključke sodišča MO meni, da pridobivanje zasebne lastnine na takih nepremičninah ni zakonito, saj so bile ob izgradnji namenjene ne le etažnim lastnikom, ampak tudi drugim, ki so obiskovali sosesko.

Argument, da naj bi bila raba nepremičnin s strani etažnih lastnikov nesporna in neprerekana, ne zanika trditev o javni rabi. Po mnenju MO je lahko raba etažnih lastnikov potekala hkrati z javno rabo. Táko je bilo stanje 25. 7. 1997 ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini 3 (v nadaljevanju: ZLNDL), pred tem in po tem. Raba nepremičnin je pomembna le do tega datuma, ne pa kasneje. Ugotovitev izvedenca in sodišča, da na predmetnih zemljiščih ni mogoče ugotoviti javne rabe, je brezpredmetna, saj se z ogledi po letu 2013 (ko se je začel ta postopek) ne da ugotoviti rabe na dan 25. 7. 1997.

Če so nepremičnine javne, ni pomembno, da so jih etažni lastniki rabili in vzdrževali. Bistveno je, da so jih vsaj do 25. 7. 1997 uporabljali tudi tretji in so zato te površine v javno korist vseh. MO rabe in vzdrževanja s strani etažnih lastnikov ne zanika, le trdi, da so jih uporabljali tudi tretji. Dejstvo, da so zemljišča še vedno zemljiškoknjižno v lasti nasprotnega udeleženca C., d. d. - v stečaju, ne izkazuje, kakšna je bila uporaba nepremičnin 25. 7. 1997, zato dejstvo, kdo je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik, ni pomembno.

Nepomembno je, ali in kdaj je bila izdana upravna odločba o statusu javnega dobra, saj ta ne odgovarja na vprašanje, kakšna je bila raba na dan 25. 7. 1997.

3. Na pritožbo so odgovorile 1., 2. in 3. predlagateljica, ki pritrjujejo izpodbijani odločitvi, zavračajo pritožbo in predlagajo potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Utemeljeno je opozorilo, da je bila parc. št. 244/247 izbrisana in da so bile namesto nje vpisane parc. št. 244/256, 244/257, 244/258 in 244/259, a gre za očitno pisno pomoto, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko odpravilo samo z ustreznim popravnim sklepom (328. člen ZPP).

6. V nasprotju z MO je pritožbeno sodišče prepričano, da v dokaznem postopku ugotovljena dejstva dajejo povsem ustrezno podlago za zaključek, da zemljišča, na katerih je bilo ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče, niso javne površine ter da so ta zemljišča namenjena zgolj za potrebe v I. in II. točki sklepa navedenih stavb in ne za splošno javno uporabo. Razlogi sklepa so namreč logični in dovolj tehtni, temeljijo pa na izvedenskem mnenju in ogledu na kraju samem. V 14. točki obrazložitve je tako pojasnjeno, da na predmetnem zemljišču ne izvedenka in ne sodišče nista ugotovila nikakršne javne rabe, da pa MO ni prepričljivo zanikala rabe in vzdrževanja predlagateljev in ostalih udeležencev. V pritožbi MO celo pritrjuje, da so predlagatelji in ostali udeleženci sporno zemljišče rabili in vzdrževali, a hkrati zatrjuje, da so ga uporabljali tudi tretji. Kdo, na kakšen način, zakaj in kolikokrat, konkretneje ne pojasni (niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi), še manj pa za take trditve ponudi kak dokaz, ki bi vsaj vzbudil dvom v zaključke sodišča prve stopnje. V pritožbi navaja le, da so zemljišče uporabljali tudi drugi, ki so obiskovali sosesko: če s tem misli na obiskovalce etažnih lastnikov, taka uporaba pomeni uporabo, kakršno je ugotovilo sodišče prve stopnje - zgolj za namen stavb v soseski. Če pa je s tem mišljena uporaba s strani staršev otrok, ki so vključeni v vrtec (B. 1), pa je bila tudi za ta objekt ugotovljena uporaba parc. št. 244/260, zaradi česar je to zemljišče skupno pripadajoče tudi temu objektu. Pri tem MO ne ponudi dokazov javne rabe ne za obdobje pred 25. 7. 1997 niti za kasnejše obdobje.

7. Glede statusa javnega dobra je vse potrebno pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve. V zadevi I Cp 3289/2014 (in mnogih drugih) je že bilo pojasnjeno, da v upravnem postopku, kjer je bila na podlagi 212. člena Zakona o graditvi objektov 4 (v nadaljevanju: ZGO-1) izdana odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, vprašanje lastninske pravice občine zaradi zakonske domneve 212. člena ZGO-1 ni bilo obravnavano. To vprašanje je bilo v upravnem postopku predhodno, medtem ko pa je vprašanje ugotovitve lastninske pravice na pripadajočem zemljišču glavno vprašanje tega postopka in ga mora rešiti nepravdno sodišče samo. Ugotoviti mora obseg pripadajočega zemljišča in presoditi, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico na njem. To vključuje odločanje o obsegu pripadajočega zemljišča v odnosu do zemljišč v javni rabi, kot tudi o obstoju (lastninske) pravice udeležencev na njem. Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana po 212. členu ZGO-1, zato za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati niti sodišča niti predlagateljev, ki niso imeli možnosti sodelovati v postopku z njeno izdajo. Sicer pa pritožba tudi sama na koncu pove, da odločba o statusu javnega dobra za odločanje ni pomembna.

8. Ker zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

1 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.

2 V izogib ponavljanju že na tem mestu opozarjamo, da se določbe ZPP v tem postopku uporabljajo upoštevaje 42. člen Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/2019 - v nadaljevanju: ZNP-1) in 3. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, s spremembami - v nadaljevanju: ZVEtL-1).

3 Uradni list RS, št. 44/1997, s spremembami.

4 Uradni list RS, št. 110/2002, s spremembami.