Appeal dismissed; court upheld first instance rejection of possession claim due to statute of limitations and procedural delays.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna prvi toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 279,99 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje tožnici ni odvzelo pravice do izjave in ni storilo očitanih postopkovnih kršitev. Tožnica bi se morala sama pobrigati, da bi svoje pravice uveljavljala na način, kot je določen s postopkovnimi pravili v ZPP. Sodišče sodi po dejanskem stanju ob zaključku glavne obravnave (291. člen ZPP), zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo prepozno vložene tožničine pripravljalne vloge (replika na odgovor toženih strank).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo (I. točka izreka), zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) in odločilo, da stroške postopka nosi tožnica (III. točka izreka).

2. Pritožuje se tožnica in v laični pritožbi navaja, da predlaga sodišču, da zadevo vrne v ponovno presojo, tudi kar se tiče dodelitve sodnih stroškov oziroma stroškov postopka. Ni namreč imela dostopa na prvi narok zaradi 14 minutne zamude, drugi toženec A. A. pa po navedbi odvetnice tudi ni pristopil zaradi bolezni. Sodnica je zaključila narok. Večino materialnih navedb je vseboval njen odgovor na odgovora tožencev, kar pomeni, da bi za razjasnitev zadeve moralo priti do ponovnega naroka, na katerem bi bile prisotne vse stranke.

3. Prva toženka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je edini razlog, ki ga tožnica uveljavlja v pritožbi, ta, da zaradi 14 minutne zamude ni imela dostopa na prvi narok, vendar je jasno, da je razlog za neudeležbo na naroku v celoti v njeni sferi in to ni v nikakršni povezavi z morebitno procesno kršitvijo postopka. Pritožbe tudi ni mogoče šteti kot predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je tožnica zamudila 15 dnevni subjektivni rok. Predlaga je zavrnitev pritožbe in priglasila pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa in podatkov sodnega spisa, kar pritožbeno ni izpodbijano, izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbo zaradi motenja posesti in predlog za izdajo začasne odredbe vročilo tožencema v odgovor. Toženca sta podala vsak svoj odgovor, (list. št. 41 in 46), tožnica pa do zaključka glavne obravnave navedb v obeh odgovorih ni prerekala. Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve povzelo naslednja pravno relevantna dejstva:

- da je tožnica lastnica in posestnica stanovanja v večstanovanjski hiši na naslovu X., ter da je sestavni del tega stanovanja terasa, do katere je možen dostop samo preko stanovanja tožnice ter dostopa z zunanje strani ni,

- da je tožnica v stanovanje prihajala mesečno,

- da se lonci za rože, stoli, miza, vreče in ploščice, ki so predmet tega postopka, že več let nahajajo na sporni terasi,

- da je bila hidroizolacija, ki jo tožnica označuje kot betonske plošče, s strani prve toženke položena pred koncem leta 2020, po tem datumu pa prva toženka na sporni terasi ni izvedla nobenih ukrepov več,

- da drugi toženec, odkar je tožnica lastnica spornega stanovanja, ni nikoli stopil v njeno stanovanje ali na njeno teraso ter na teraso tudi ni položil nobenih stvari.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da navedena pravno relevantna dejstva s strani pravdnih strank niso bila prerekana. Ker neprerekanih trditev ni treba dokazovati (214. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je v nadaljevanju odločalo o ugovorih tožencev, da tožba ni bila vložena pravočasno, to je v 30 dneh od dneva, ko je tožnica lahko izvedela za motenje in storilca, najpozneje pa po enem letu dneva, ko je motenje nastalo (32. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ker je ugotovilo, da se lonci za rože, stoli, miza, vreče in ploščice nahajajo na spodnji terasi že več let, ter da je bila hidroizolacija, to so betonske plošče, na sporni terasi položena že pred koncem leta 2020, tožba pa vložena 10. 4. 2024, je ugotovilo, da tožnica sodnega varstva ni zahtevala v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Posledično je zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe, saj je ugotovilo, da tožnica verjetnosti vtoževane terjatve ni dokazala.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu.

8. Tožnica v pritožbi zatrjuje, da ni imela dostopa na prvi narok, torej uveljavlja kršitev pravice do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Smiselno z laično pritožbeno navedbo, da je večino materialnih navedb vseboval njen odgovor, pa izpodbija tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o nepravočasnosti vložene tožbe. Namreč v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišču podala po zaključku naroka, zatrjuje, da je betonske plošče prvič opazila 29. 3. 2024 in da je tožba pravočasna.

Glede postopkovnih kršitev

9. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi na predlog vseh strank pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo velikokrat preložilo ter ju nazadnje razpisalo na dan 10. 1. 2025 ob 10.00 uri, (list. št. 165), na ta dan sta bila naroka tudi opravljen. Vse tri stranke je vabilo tudi na narok po predlogu za izdajo začasne odredbe (list. št. 169), tožnici, zakonitemu zastopniku prve toženke in drugemu tožencu pa je poslalo vabilo stranki na zaslišanje (list. št. 171, 176 in 178). V vabilih so bile stranke opozorjene, da morajo najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njihovih predlogov, in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njihovih navedb, ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, sicer bodo takšne navedbe prepozne.

10. Iz zapisnika o pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo (list. št. 196) izhaja, da se tožnica naroka ob 10.00 uri ni udeležila, čeprav je vabilo na narok in na zaslišanje po svojem pooblaščencu pravilno prejela (list. št. 187), česar v pritožbi ne izpodbija. Sodišče je najprej opravilo pripravljalni narok, nato pa prvi narok za glavno obravnavo, opravilo dokazni postopek, ostale dokazne predloge zavrnilo, ter potem, ko sta toženca po svojih pooblaščencih priglasila pravdne stroške, narok zaključilo ob 10:13 uri. Iz zapisnika ni razvidno, da bi se tožnica do te ure (10.13) naroka udeležila. Iz uradnega zaznamka, ki ga je sodišče ob prisotnosti vseh strank napravilo 10. 1. 2025 ob 10.15 uri (list. št. 208), izhaja, da je tožnica ob 10.15 uri, to je po končanem naroku v obravnavani zadevi, pristopila v sodno dvorano ter povedala: "da je narok zamudila, ker prihaja iz tujine, pred narokom pa je želela še fotokopirati odgovor na navedbe toženih strank, in ker ni pravočasno uredila zadeve v fotokopirnici, je na narok pristopila šele ob 10.15 uri". Čeprav je bil narok končan, je tožnica vztrajala, da predloži vlogo, ki jo je pred narokom fotokopirala (replika na odgovor toženih strank - list. št. 198), ter je povedala, da z današnjo vlogo dopolnjuje tožbo. Na njeno vprašanje, ali ima ta vloga še sploh smisel, ji je sodnica pojasnila, da bo vlogo sprejela, ker jo je prinesla, ter da je bil narok pred tožničinim prihodom že končan in bo sodišče odločilo na podlagi pravočasno vloženih listin.

11. Navedeno sosledje dogodkov ne utemeljuje pritožbenih navedb, da bi moralo priti do ponovnega naroka, na katerem bi bile prisotne vse stranke. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je bila tožnica pravilno vabljena na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo ter opozorjena, da mora na tem naroku navesti vse trditve in predložiti vse dokaze. Tožnica je v sodno dvorano pristopila, ko je bil narok že zaključen, to je ob 10.15 uri, razlog za zamudo pa je bil v celoti na njeni strani ter v pritožbi tudi ne trdi drugače. Sodišče prve stopnje tožnici ni odvzelo pravice do izjave in ni storilo očitanih postopkovnih kršitev. Tožnica bi se morala sama pobrigati, da bi svoje pravice uveljavljala na način, kot je določen s postopkovnimi pravili v ZPP. Sodišče sodi po dejanskem stanju ob zaključku glavne obravnave (291. člen ZPP), zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo prepozno vložene tožničine pripravljalne vloge (replika na odgovor toženih strank).

Glede vsebinske odločitve

12. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo neprerekane trditve o pravno relevantnih dejstvih, ki jih je navedlo v 13. točki obrazložitve ter pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je zaključilo, da je bila tožba vložena prepozno (32. člen SPZ). Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je tako pravilna, saj ni bilo prerekano, da se lonci za rože, stoli, miza, vreče in ploščice nahajajo na sporni na tožničini terasi že več let, betonske plošče pa so bile položene pred koncem leta 2020. Objektivni enoletni rok je od zatrjevanih motilnih ravnanj do vložitve tožbe že potekel.

13. Posledično je sodišče pravilno zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe, saj tožnica ni izkazala verjetnosti vtoževane terjatve, to je motenja posesti.

14. Pri tem je treba tožnici še pojasniti, da v določilih ZPP ni podlage, da bi za razjasnitev zadev moralo morale biti na naroku prisotne vse stranke, kot zmotno uveljavlja v pritožbi, saj zoper stranko pravdnega postopka, če se naroka in zaslišanja ne udeleži, niso dopustni nobeni prisilni ukrepi (prvi odstavek 262. člena ZPP).

15. Ker ob povedanem tožničina pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Tožnica s svojo pritožbo ni uspela, zato mora prvi toženki povrniti pritožbene stroške, ki predstavljajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 375 točk, kar znaša 225 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 4,5 EUR, 22 % DDV na oboje pa 50,49 EUR, skupaj pritožbeni stroški prve toženke znašajo 279,99 EUR.