Appeal dismissed; debtor failed to prove farm income necessary for livelihood under ZIZ Art. 177.1. and 53. ZIZ.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme zajema tudi dejstva, iz katerih izhaja, da je opravljanje dejavnosti dolžniku potrebno za njegovo preživljanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora upnici v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 254,60 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obresti od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da od rojstva živi na kmetiji, ki jo je prevzel po očetovi smrti. Vseskozi se ukvarja s kmetijstvom, ki mu je glavni in edini vir dohodka. Upnici A. A. ni nikoli nič dolgoval in ji nobene terjatve ne priznava. Do dolga je prišlo zato, ker je dal določene parcele na oglasno desko, ker je želel pridobiti leasing financiranje za poplačilo glavnega upnika B. B. Na ponudbo se ni prijavila banka, ampak družba, katere ni poznal, kaj šele, da bi ji karkoli dolgoval. Zato je nastal tak dolg, ki je neupravičen in žaljiv. Nadalje navaja, da se mu znova in znova očita, da ne dokaže pravih dokazov, vendar meni, da jih je vedno podal v pritožbah. A. A. ne bi nikoli kmetovala na kmetiji, saj je vse v strmini in je veliko ročnega dela. Sprašuje, kakšno škodo je utrpela A. A. za razliko od njega, ko lahko izgubi dom in vir preživetja, ko bo vse razbito. Premoženje je kmetijsko in ga nujno potrebuje za preživetje. Parcela 118/18, kjer ima kmetijsko zemljo, je sestavni del GERK Zaplanina, kjer ima njivo in pot za živino. Dostop na GERK Zaplanina bo onemogočen in tudi pridelava hrane zanj. Sprašuje, ali pridelava hrane tudi za osebno prehrano ni dohodek. Navaja tudi, da A. A. sploh ne bi smela biti pridružena k zadevi In 63/2012 oziroma bi moral izvršilni naslov ugasniti, saj dražba ni bila uspešna. Navaja tudi, da želi dolg poplačati, v kolikor bi se dogovorili. Predlaga, da sodišče pregleda in preuči zadeve in določene sklepe razveljavi. Naj se upošteva 177. člen ZIZ in se ga naj zaščiti.

3. Upnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnino ID znak parcela 961 118/18 (v nadaljevanju: predmetna nepremičnina) in posledična stroškovna odločitev. Pritožbeno sodišče zato ne preizkuša tudi predhodnih že sprejetih odločitev sodišča prve stopnje, kot sicer pritožbeno predlaga dolžnik.

6. Sodišče prve stopnje je pri presoji ugovora izhajalo iz pravilne pravne podlage, in sicer določb 53. člena ZIZ, tretjega odstavka 34. člena ZIZ in prvega odstavka 177. člena ZIZ.

7. Pravilno je pojasnilo, da dolžnikove ugovorne navedbe, ki jih delno ponavlja tudi v pritožbi, in sicer, da upnici ne dolguje ničesar, da je ni poznal, dokler se ni javila na ponudbo na oglasni deski, niso pravno odločilne, saj ne predstavljajo dopustnih ugovornih razlogov. 1 Pravilna je tudi obrazložitev, da ima upnica še vedno veljaven izvršilni naslov, to je sodno poravnavo št. 93/2012 z dne 7. 5. 2012, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju, kot tudi, da je neutemeljena dolžnikova ugovorna navedba, ki jo ponavlja v pritožbi, da upnica nima izvršilnega naslova iz razloga, ker je bila predmetna zadeva pridružena izvršilnemu postopku In 63/2012, v katerem je bila druga javna dražba neuspešna. Izvršilni naslov, v konkretnem primeru sodna poravnava, zaradi pristopa že dovoljene izvršbe k vodilni zadevi in/ali zaradi neuspešne javne dražbe, ni prenehal in je še vedno veljaven.

8. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnik kmet in da je vir njegovega preživljanja kmetijska dejavnost. Pravilen pa je tudi zaključek, da dolžnik ni izkazal, da predmetna nepremičnina predstavlja kmetijsko zemljišče, ki bi ga dolžnik potreboval za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati in bi morala biti zato izvzeta iz izvršbe (177/I člen ZIZ).

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja 2 , da je sodišče prve stopnje upoštevalo dolžnikove ugovorne navedbe, da na predmetni nepremičnini stoji hiša, del te pa predstavlja tudi njiva (kmetijsko zemljišče), za katero trdi, da na njej prideluje hrano zase. Ugotovilo je tudi, da iz po dolžniku predloženih dokazov ni razvidno, kakšne namenske in dejanske rabe je predmetna nepremičnina. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pridelava hrane na njivi namenjena samooskrbi dolžnika in ne predstavlja dejavnosti, od katere bi dolžnik živel oziroma ki bi se izvajala na kmetiji, kot tudi ne ugotovitve, da pridelava hrane na tej nepremičnini ni namenjena trgu, ampak pridelavi za dolžnikove lastne potrebe.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora dolžnik v skladu s sodno prakso 3 pri uveljavljanju nedopustnosti izvršbe na kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta določno opredeliti kmetijska zemljišča, ki so mu potrebna za preživljanje, kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati mora prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti. Trditveno in dokazno breme zajema tudi dejstva, iz katerih izhaja, da je opravljanje dejavnosti dolžniku potrebno za njegovo preživljanje. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da dolžnik ni niti navedel niti dokazal, kakšen naj bi bil prihodek iz zadevne parcele oziroma je iz njegovih navedb razumeti, da prihodka ni, ker hrano prideluje zase.

Ob obrazloženem in ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je dolžnik (kakor je razvidno iz predhodnega postopka v isti zadevi), prej na kmetiji živel s partnerko, ki ni imela svojih prihodkov, in s svojo mamo, sedaj pa je sam, in da že prej v postopku predmetna nepremičnina ni bila izvzeta iz izvršbe (pa se je odločalo o tem), kot tudi, da kmetijo sestavljajo še druge parcele, je kot pravilnemu pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da ni šteti, da bi poleg stavbe, ki stoji na zemljišču (kar je med strankama nesporno), preostali del nepremičnine (parcele), ki je predmet izvršbe, predstavljal zemljišče, ki je dolžnikov eksistencialni vir, oziroma zemljišče, ki bi bilo po določbi 177. člena ZIZ izvzeto iz izvršbe. 4 Zato je ugovor dolžnika skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

10. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

1 9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

2 13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa.

3 Sklicevalo se je na sklep VSL I Ip 690/2023, glej tudi sklepe VSL I Ip 249/2023 z dne 18. 4. 2023, VSM I Ip 359/2022 z dne 7. 6. 2022.

4 Glede na v pritožbi ponovljeno navedbo dolžnika, da lahko zaradi izvršbe izgubi dom, je opozoriti na določbe 71. člena ZIZ in ob izpolnjenih zakonskih pogojih na možnost odloga izvršbe.