Appeal dismissed; court holds no duty to locate estate assets before transfer to state heir.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a declaratory order transferring the deceased's estate to the state. The appellant argued the lower court failed to locate the missing car before the transfer, citing a prior Supreme Court decision. The court rejected this, relying on a recent Supreme Court ruling that explicitly exempts courts from investigating asset locations prior to transfer.
Legislator headnote
AI generatedZD 9. člen; ZPP 365. člen, 366. člen, 353. člen: Upon the death of a testator, movable property passes to the state heir without the court's duty to investigate or locate the assets beforehand.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
ZD sodišču ne nalaga raziskovanja, kje in v kakšnem stanju je premično premoženje zapustnika, ki je v trenutku njegove smrti prešlo na kaducitetno upravičenko.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim delom uvodoma navedenega sklepa je sodišče prve stopnje pod II. točko izreka odločilo, da premoženje zapustnika, ki obsega solastni del nepremičnine, denarna sredstva na osebnem računu, odprtem pri Banka A. ter osebni avtomobil Renault Megane, postane last Republike Slovenije in se ji ga izroči v celoti.
2. V pravočasni pritožbi kaducitetna upravičenka uveljavlja pritožbena razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sklicujoč se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 192/2015 meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti obstoj in lokacijo osebnega avtomobila, saj bi bil šele s tem pritožnici omogočen prevzem vozila. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovni postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. S sklepom II Ips 44/2024 z dne 15. 1. 2025 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije poenotilo sodno prakso sodišč glede obsega dolžnosti sodišča pred izročitvijo zapuščine brez dedičev kaducitetni upravičenki. Tako je v tem sklepu utemeljilo, da ZD 1 sodišču ne nalaga raziskovanja, kje in v kakšnem stanju je premično premoženje zapustnika, pa tudi, da namen zapuščinskega postopka ni reševanje težav, do katerih pride zaradi neznane lokacije osebnega avtomobila.
5. Iz podatkov spisa (priloge A2) izhaja, da je bil sporni avtomobil na zapustnikovo ime registriran v trenutku njegove smrti. Odsotnost konkretiziranih navedb o njegovi odsvojitvi ali uničenju tako utemeljuje ugotovitev, da spada v zapuščino in je skupaj z ostalo zapuščino v trenutku zapustnikove smrti prešel na državo.
6. Izdaja izpodbijanega deklaratornega sklepa je tako povsem na mestu. Na njegovo pravilnost ne vpliva to, kje je bilo vozilo v trenutku smrti, in še manj, kje je (bilo) kasneje. Ker pravice in obveznosti preidejo na državo na podlagi 9. člena ZD brez posebnih pridobitnih aktov, so navedbe o tem, da mora sodišče omogočiti izročitev vozila, neutemeljene.
7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP 2 , ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 162. člena ZD).
1 Zakon o dedovanju (ZD), Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl.
2 Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.