Appeal dismissed; psychological violence against child upheld as dignity violation despite lack of direct evidence.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (I., III., V. in VI. tč.) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice žrtve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (I.) da se nasprotnemu udeležencu za obdobje 6 (šest) mesecev od izdaje tega sklepa dalje prepove: - približati se predlagateljema A. A. in mld. B. B. na razdalji, manjši od 200 m, - približevati se naslovu ..., ..., kjer živita predlagatelja, na razdalji, manjši od 200 m, - približevati se delovnemu mestu predlagateljice, in sicer ..., ..., na razdalji, manjši od 200 m, - približevati se Vrtcu ..., ..., ki ga obiskuje mld. B. B., na razdalji, manjši od 200 m, - nadlegovati predlagateljico oziroma navezovati kakršnekoli stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s telekomunikacijskimi sredstvi; (II.) da ukrep prepovedi približevanja ne velja v delu, v katerem gre za izvajanje stikov med nasprotnim udeležencem in mld. B. B., v kolikor bodo stiki dogovorjeni ali določeni na sodišču v posebnem postopku; (III.) da se v primeru kršitev prepovedi iz točke I. tega sklepa nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v znesku 200 EUR in da se bo denarna kazen v primeru neizpolnitve obveznosti oz. kršitve prepovedi prisilno izvršila po uradni dolžnosti, hkrati pa bo sodišče določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in novo denarno kazen v višjem znesku za primer, da nasprotni udeleženec niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti; (IV.) da se v preostalem delu glede prepovedi približevanja nasprotnemu udeležencu obema predlagateljema za še nadaljnjih šest mesecev predlog z dne 19. 11. 2024 zavrne; (V.) da pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži izvršitve tega sklepa; in (VI.) da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se z ugotovitvami sodišča, da je na ravni verjetnosti izkazano, da je v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga prišlo do nasilnega ravnanja, ravno tako ni izkazana ponovitvena nevarnost na strani nasprotnega udeleženca.

Sodišče je napak v celoti sledilo navedbam predlagateljice, kljub temu, da le-teh ni podprla niti z enim dokazom in da v izpovedbi ni znala časovno in vsebinsko opredeliti domnevno nasilnih dogodkov in je prihajala v nasprotje sama s seboj. Poročilo CSD z dne 13. 12. 2024 je bilo izdelano izključno na podlagi povzetkov navedb predlagateljice in ne gre za objektivno ugotovljene ugotovitve CSD-ja. V zvezi z videvanjem avtomobila nasprotnega udeleženca pa je prepričljivo v izpovedbi pojasnil, da se mimo vrtca in bloka (kjer živi predlagateljica) pelje, kadar rabi delavca C.

C., ter da ga takrat žena pelje do njega, tam obrnejo in gredo skupaj nazaj. Glede na to, da je časovno in krajevno zelo natančno opredelil, kako poteka njegova pot do omenjenega delavca, in ob upoštevanju dejstva, da ga vedno vozi njegova žena, je povsem nelogično, da bi na tak način "zalezoval" bivšo partnerko. Po drugi strani pa je povsem neverjetno, da ga predlagateljica, ob tem da sama navaja, da naj bi se to dogajalo vsakodnevno, ni niti enkrat uspela pri tem fotografirati in ustrezno ukrepati, glede na to, da naj bi bila takrat slednjemu že odrejena prepoved približevanja.

Pri tem predlagateljica prihaja v nasprotje sama s seboj, saj je najprej izpovedovala, da ni mogla narediti fotografije (kljub temu, da so ji na policiji rekli, da mora imeti dokaze), češ da preden dobi telefon iz žepa, se on že odpelje, nato pa je dejala, da ima fotografije in jo je pokazala policistom. Fotografije ni predložila, posebej nenavadno pa je, da v takem primeru ne bi ukrepali policisti, če bi jih z njimi res seznanila. Tudi nadaljnje ugotovitve sodišča glede klicev s strani nasprotnega udeleženca v zadnjih dveh mesecih so v luči presojanja, ali je prihajalo do nasilnih ravnanj, povsem izvzete iz konteksta, saj je pri tem treba upoštevati, da v zatrjevanem obdobju nasprotni udeleženec ni imel prepovedi približevanja, kar pa je še bolj pomembno, pa je to, da mu je predlagateljica v tem obdobju, kljub drugačnemu dogovoru pred CSD in brez kakršnekoli pravne podlage povsem arbitrarno onemogočila stike s sinom B.

B. Ob upoštevanju navedenega je tako povsem logično, da je po izteku prepovedi približevanja poskušal priklicati predlagateljico, da bi vzpostavil vsaj kratkotrajen telefonski stik s sinom oziroma da bi s strani predlagateljice prejel vsaj osnovne informacije o njegovem počutju in stanju. Ne gre spregledati, da se predlagateljica na klice ni odzivala, kar je potrdila tudi sama zaslišana. Pri tem sodišče tudi povsem neutemeljeno ugotavlja, da naj bi ti klici zbujali mld. sina B. B., saj bi lahko predlagateljica ugasnila telefon, če je otrok oziroma sama že spala (kot rečeno, pa se na klice tako ali tako ni javljala).

Nadalje nasprotni udeleženec meni, da je napačno materialnopravno naziranje sodišča, ki glede nasilnih ravnanj ni presojalo zgolj enega dogodka, ki se je zgodil 27. 9. 2024, ko jo je na stikih v njenem stanovanju žalil, temveč celotno obdobje partnerske zveze, v kateri je večkrat prišlo do nasilja, nazadnje pa septembra 2024 oziroma še kasneje, saj predmet presoje ne morejo biti pavšalno vsa ravnanja, ne glede na časovno oddaljenost (smiselno zato Zakon o preprečevanju nasilja v družini - ZPND v 4. odstavku 22.b člena tudi omejuje rok za vložitev predloga na zadnjih šest mesecev pred povzročitvijo nasilja).

Tako predlagateljica kot tudi nasprotni udeleženec sta izpovedala, da so stiki pred domnevnim dogodkom 27. 9. 2024 potekali v redu (6. 5. 2024 sta na CSD celo sklenila sporazum glede varstva in vzgoje, stikov in preživnine). Predlagateljica v tem za presojo relevantnem obdobju ni znala konkretizirati spornih ravnanj na strani nasprotnega udeleženca. Presoja drugih ravnanj, ki naj bi se dogajali v preteklosti, tj. še pred rojstvom skupnega sina udeležencev, pa ne morejo biti relevantna za presojo. Če pa jih sodišče že presoja, bi moralo konkretizirano ta ravnanja opredeliti, nato pa pri presoji upoštevati tudi dokazno gradivo, ki ga je v zvezi z dogodki predložil nasprotni udeleženec (sklep o zavrženju kazenske ovadbe), in je nedvomno dokazno močnejše kot gole navedbe predlagateljice.

Nasprotni udeleženec ugotavlja, da predlagateljica ni prepričljivo izpovedala, da je bila v teh dogodkih žrtev (npr. ob domnevnem napadu v ..., ko naj bi se nameril, da jo bo udaril, je predlagateljica povedala, da ga je celo sama porinila iz stanovanja, da je priletel v sosednja vrata "v rikverc", nato pa se je "zrihtal" in šel). Tudi glede dogodka, ki naj bi se zgodil 27. 9. 2024 in je edini relevanten dogodek za presojo v tej zadevi, je sodišče sledilo golim navedbam predlagateljice, kljub temu, da je nasprotni udeleženec predložil materialni dokaz (listino delodajalca), da je bil tega dne v zatrjevanem časovnem okviru v službi.

Sodišče se je pri presoji te listine napak oprlo na njegovo izpovedbo, da delodajalec ni ves čas prisoten v delavnici ampak hodi tudi po terenu, kljub temu, da je v zvezi s tem na splošno odgovoril, da ne ve, ali je bil delodajalec ta dan konkretno ves čas prisoten ali ne (in tako ni izpovedal, da nadrejeni tega dne ni bil v delavnici). Glede na to, da predlagateljica v zvezi s tem ni predložila nobenega dokaza, bi moralo sodišče v tem delu nedvomno slediti nasprotnemu udeležencu. Nasprotni udeleženec nadalje ugotavlja, da je sklep v zvezi s ponovitveno nevarnostjo pomanjkljivo obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti.

Ni jasno, kateri sklep o prepovedi približevanja ima sodišče v mislih, ko se v 13. točki obrazložitve sklicuje, da naj bi bil nasprotni udeleženec po izteku že izrečenega ukrepa o prepovedi približevanja ponavljal utečena ravnanja. Če je imelo sodišče v mislih sklepe o prepovedi približevanja v letih 2021 in 2022, je namreč treba nujno ugotoviti, da sta imela po teh sklepih udeleženca še skupnega otroka in bila v zvezi, poleg tega pa zoper nasprotnega udeleženca ni bil začet noben kazenski postopek. Če pa je imelo v mislih sklep o prepovedi približevanja zaradi dogodka z dne 27. 9. 2024, pa je treba ugotoviti, da se je nasprotni udeleženec tega sklepa striktno držal, po izteku pa predlagateljico kontaktiral le zaradi stikov v zvezi s sinom, saj mu jih predlagateljica vztrajno onemogoča.

Za najpomembnejše se izkaže, da v konkretnem primeru ni prišlo do psihičnega nasilja. Iz zaslišanja predlagateljice je jasno razvidno, da pri njej niso prisotni občutki strahu, ponižanja, manjvrednosti, ogroženosti ali drugačne duševne stiske. Celo sodišče samo je med zaslišanjem izpostavilo, da je predlagateljica zelo samozavestna v svojem govorjenju - nasprotnega udeleženca je naslavljala z besedo "kitajc" in "budala", povedala, da je zanjo "najslabši človek", "največja podlost človeka na tem svetu". Na vprašanje, ali mu je to izrekla tudi takrat, je odgovorila "tudi, pa še kaj več", in na vprašanje, kaj na primer, "jaz priznam, to je za mene en đubre", takšna komunikacija pa izhaja tudi iz SMS sporočil, ki jih je predložil nasprotni udeleženec in iz katerih izhaja vse prej, kot pa da bi se predlagateljica nasprotnega udeleženca bala oziroma doživljala občutke, ki jih v 3.

členu zahteva ZPND. Sklep je v tem delu nedvomno zgrešen glede mld. otroka, saj slednji s strani nasprotnega udeleženca ni bil nikdar ogrožen. Predmetni postopek ni posledica izvrševanja psihičnega nasilja nad predlagateljico, temveč način predlagateljice, da bi nasprotnega udeleženca predstavila v čim slabši luči in nato v družinskem postopku to uveljavljala kot dodaten razlog za omejitev stikov. Izpodbijani sklep bo lahko v primeru njegove pravnomočnosti prilagala kot dokazilo v odprte sodne in druge postopke in prikazovala nasprotnega udeleženca kot nasilneža, kljub temu da temu ni tako in je skušal stik vzpostavljati predvsem zaradi skupnega otroka (takšno dolžnost in pravico mu, ob odsotnosti drugačne odločitve sodišča, zagotavlja tudi Družinski zakonik).

Z izpodbijanim sklepom je prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja nasprotnega udeleženca in do izvajanja stikov z mld. sinom.

3. Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec v pritožbi izpodbija odločitev o naloženih prepovedih ter v zvezi s tem o izreku denarne kazni v primeru kršitev prepovedi in posledično o stroških postopka, kar pomeni, da je sklep v tč. II. in IV. postal pravnomočen in ni predmet pritožbenega preizkusa.

6. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti na podlagi smiselne uporabe drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1.

7. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo določbe ZPND, katerih namen je varstvo družinskih članov pred nasiljem (fizičnim, spolnim, psihičnim in/ali ekonomskim) in ukrepanje za odvrnitev nadaljnje škode. Primarni cilj ukrepov, ki so v 19. členu ZPND primeroma našteti, je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja.

8. Med udeleženci ni sporno (teh navedb v predlogu za določitev ukrepov nasprotni udeleženec ni konkretizirano prerekal, zato se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 štejejo za priznana):

- da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec nekdanja zunajzakonska partnerja in starša predlagatelja mld. B. B. (roj. 18. 5. ...);

- da sta se spoznala oktobra leta 2019 in skupaj začela bivati v letu 2020;

- da je v oktobru 2020 zbolel sin nasprotnega udeleženca, zaradi česar se je nasprotni udeleženec pogosto odpravljal k svoji nekdanji ženi in se v letu 2021 k njej tudi preselil, nato pa ponovno premislil in se junija 2021 vrnil k predlagateljici;

- da se je po vrnitvi k predlagateljici popolnoma spremenil in začel prekomerno uživati alkohol ter bil v vinjenem stanju do predlagateljice žaljiv ter nad njo izvajal psihično nasilje, tako da jo je žalil (z besedami kurba, koza, prasica, seljačina), ob čemer sta bila pogosto prisotna tudi hči in sin predlagateljice iz prejšnje zveze (Č. Č. in D. D.), prišlo pa je tudi prvič do fizičnega nasilja dne 25. 10. 2021. Takrat je prišel v poznih urah domov vinjen ter pričel kričati ter hotel hčerko F. F. (iz prejšnje zveze) odpeljati k njeni materi, predlagateljica pa mu je, ker je bil močno vinjen in nesposoben za vožnjo, želela dopovedati, da naj ostane doma. Nasprotni udeleženec jo je potem potisnil v podboj vrat, jo s čelom udaril v predel nosu, da se ji je ulila kri; vse to pa sta videla D. D. in Č. Č., ki sta se v prepir vpletla, zaradi česar je predlagateljica poklicala policijo. Policijska postaja Laško je nasprotnemu udeležencu istega dne zaradi opisanega dogodka izrekla ukrep prepovedi približevanja, ki je bil potrjen in podaljšan s sklepom Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 58484/2021;

- da je po opisanem dogodku nasprotni udeleženec predlagateljici obljubljal, da se bo popravil, da ne bo več užival alkohola ter jo prosil, če se lahko vrne k njej, saj da nima kam drugam, in da je predlagateljica v upanju, da se bo res spremenil, v to privolila;

- da se stanje ni spremenilo; nasprotni udeleženec je še vedno užival alkohol in tudi druge prepovedane substance ter ob tem vedno nad predlagateljico izvajal nasilje - žalil jo je z besedami, kot so "prasica, kurba skurbana, poglej, kakšna si..." in druge neprimerne in izjemno nizkotne besede; v treznem stanju pa se ji je opravičeval in jo prosil, da mu odpusti;

- da je bil nasprotni udeleženec zaradi svojega življenjskega stila, prekomernega uživanja alkohola, ponočevanja večkrat udeležen v policijskih postopkih (vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu je bilo zaseženo vozilo);

- da predlagateljica izvajanja nasilja s strani nasprotnega udeleženca ni več prenesla in da ne živita skupaj od aprila 2022, vendar pa se njun odnos s selitvijo nasprotnega udeleženca še ni prekinil, saj je zanosila in 18. 5. 2023 rodila B. B.;

9. Nasprotni udeleženec pritožbeno ne izpodbija naslednjih ugotovitev sodišča prve stopnje v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa:

- da mu je bil v preteklosti že odrejen ukrep prepovedi približevanja (s sklepom I Kpd 58484/2021 z dne 26. 10. 2021 za 13 dni) zaradi ugotovljenega psihičnega nasilja (žaljivke kot so kurba, koza, prasica, seljačina) in fizičnega nasilja (da jo je potisnil v podboj vrat in s čelom udaril v predel nosu, da seji je ulila kri);

- da sta bila ob nasilju večkrat prisotna predlagateljičina otroka iz prejšnje zveze;

- da mu je bil novembra 2022 izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja predlagateljičini hčerki Č. Č., kot izhaja iz poročila CSD z dne 13. 12. 2024;

- da v navedenih postopkih ni sodeloval s CSD in niti ni prihajal na razgovore na CSD;

- da sta udeleženca maja 2024 na CSD sklenila sporazum glede varstva, vzgoje, preživnine in stikov s B. B. in da je predlagateljica na naroku povedala, da je nasprotni udeleženec stike z otrokom izvajal na domu predlagateljice in vsak dan hodil k njej, saj sta se tudi pogovarjala o tem, da bi obnovila njuno zvezo, ter da je povedala, da si je tega želela do septembra 2024, ko jo je zopet začel žaliti;

- da je bila nasprotnemu udeležencu dne 28. 9. 2024 ponovno odrejena prepoved približevanja obema predlagateljema (z Odredbo PP Laško), potem ko je predlagateljica nasprotnega udeleženca ustno ovadila in med drugim (v razgovoru na policijski postaji) povedala: da se je 25. 9. 2024 ob 00.50 pojavil pred vrati njenega stanovanja in mu je morala odpreti; da jo je vsak dan klical in govoril, da ima v stanovanju drugega moškega, da za njih zapravlja preživnino in ji očital smrt njenega bivšega partnerja; da jo je istega dne tudi v sms-u spraševal, ali ve, kaj se je zgodilo v Slovenj Gradcu in da bo tega čedalje več, ob tem pa je mislil na umor in samomor, ki sta se zgodila v Slovenj Gradcu; izpovedala je tudi o dogajanju dne 27. 9. 2024, ko jo je pred mld. B. B. žalil z besedami "prasica, kaj se tukaj nastavljaš, zgini ven na balkon piti kavo, ki si si jo skuhala" ter "prasica gnila, umakni se stran", sama pa mu je ob tem dejala, da je ne bo žalil in je poklicala policijo, nakar je stanovanje zapustil še pred prihodom policistov; da ji je grozil, da jo bo zaklal, ob čemer se je počutila zelo slabo in se je zbala, saj ve česa vsega je zmožen; da ga je zablokirala na telefonu, zaradi česar ji je pisal, da zakaj ga ima povsod blokiranega, "kuzla hudičeva", da ne more dobiti otroka na telefon, zato ga je na telefonu odblokirala; ter da je prav tako enkrat zunaj ob prisotnosti njenega sina D. D. s pištolo ustrelil v zrak, zaradi česar se je otrok zelo ustrašil, pri čemer ji je dejal, da je pištolo pripeljal iz Bosne; da ji je nasprotni udeleženec prepovedal druženje s prijateljicami, je zelo ljubosumen in ji je vzel telefon ter na njem preverjal družbena omrežja, prav tako ji je blokiral vse prijatelje in ni smela nikamor, dejal ji je celo, naj pusti službo in ji bo on dajal plačo; da ji je omejeval svobodo, saj ni smela nikamor, niti s sinom pred blok, ker ji je govoril, da ima druge moške; da ji prav tako govori, da bo dokazal, da ni sposobna skrbeti za otroka; da je zaradi groženj in žaljivk psihično utrujena, prav tako pa jo je strah, da bo nasprotni udeleženec uresničil grožnje;

- da iz individualne ocene stopnje ogroženosti z dne 27. 9. 2024 v prilogi A6 izhaja, da je predlagateljica srednje ogrožena.

10. Ne drži pritožbena navedba, da je bilo poročilo CSD z dne 13. 12. 2024 izdelano izključno na podlagi povzetkov navedb predlagateljice in ne gre za objektivno ugotovljene ugotovitve CSD-ja. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bilo poročilo CSD z dne 13. 12. 2024 (listna št. 30 in 31; po zaprosilu v zadevi Okrožnega sodišča v Celju VI N 758/2024), izdelano na podlagi podatkov CSD o pretekli obravnavi udeležencev, obvestila Policijske postaje Laško o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja nasprotnemu udeležencu v mesecu septembru 2024 ter obvestila o klicu predlagateljice dne 13. 10. 2024 ter na podlagi razgovorov s predlagateljico in nasprotnim udeležencem.

11. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz poročila CSD z dne 13. 12. 2024 izhaja, da je bil CSD s strani PP Laško obveščen, da je predlagateljica sporočila, da je v bližini vrtca videvala avtomobil, s katerim se sedaj vozi nasprotni udeleženec, ter da se je peljal mimo vrtca, kakor tudi da se je večkrat peljal za njo, ko je šla do službe, in nato na križišču zavil v drugo smer. Ob tem ko je predlagateljica v predlogu navedla, da je nasprotni udeleženec ne pusti pri miru in hodi pred blok predlagateljice ter se okoli bloka vozi z avtomobilom ter da je bil opažen tudi okoli vrtca, v katerem je mld.

B. B., nasprotni udeleženec pa je te navedbe prerekal z navedbami, da je prepoved približevanja dosledno spoštoval in se niti predlagateljici niti otroku ni približeval (niti z njo ni komuniciral) do izteka prepovedi približevanja ter da so njene navedbe dokazno nepodprte, je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da je sam nasprotni udeleženec potrdil izpovedbo predlagateljice, da se je z ženo vozil mimo, utemeljeno sledilo predlagateljici, saj je povedala ne le, da je nasprotni udeleženec točno vedel, kdaj se z otrokom odpravlja v vrtec, in se je z ženo vozil mimo, saj sam nima izpita, pač pa tudi, da sta se mimo vrtca vedno vozila samo nasprotni udeleženec in njegova žena in v avtomobilu ni bilo nikogar drugega ter da se je vožnja mimo dogajala vsak dan in je potem tudi obrnil in odpeljal nazaj, in ni verjelo nasprotnemu udeležencu, da se vozi mimo, ker se zjutraj občasno pelje po sodelavca, ki živi dva km stran od vrtca.

Sodišče prve stopnje je tako očitno in utemeljeno izpovedbo predlagateljice štelo za bolj prepričljivo, nasprotni udeleženec pa tega zaključka ne more izpodbiti z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami. Tudi predlagateljica je natančno opredelila, kako poteka njegova pot in izpovedala, da avto vozi žena nasprotnega udeleženca, zato pritožnik dokazne ocene izpovedb obeh udeležencev ne more izpodbiti z navedbo, da je glede na to, da je tako časovno kot tudi krajevno zelo natančno opredelil, kako poteka njegova pot do omenjenega delavca, in ob upoštevanju dejstva, da ga vedno vozi njegova žena, povsem nelogično, da bi na tak način "zalezoval" svojo bivšo partnerko.

Nedopustne pa so pritožbene navedbe, da predlagateljica ni niti enkrat uspela nasprotnega udeleženca pri tem fotografirati in ustrezno ukrepati, kakor tudi navedbe, da fotografije v zvezi s tem predlagateljica ni predložila ter da je ravno tako posebej nenavadno, da v takem primeru ne bi ukrepali policisti, če bi jih z njimi res seznanila. Te navedbe pritožnik podaja prvič šele v pritožbi, pri čemer pa ne izkaže pogojev iz prvega odstavka 337. člena ZPP. Ker izpodbijani sklep nima dejanskih ugotovitev o tem, zakaj predlagateljica ni mogla fotografirati nasprotnega udeleženca, pritožbenemu sodišču ni potrebno presoditi pritožbenih navedb o nasprotju v predlagateljičini izpovedbi.

12. Tudi ponavljajoče vzpostavljanje stika, če ta ni zaželen, na način da bivši partner večkrat na dan po telefonu kliče bivšo partnerko, je oblika psihičnega nasilja, saj se na ta način žrtvi povzroča škoda, ker je poseženo v njeno dobro počutje. Predlagateljica je v predlogu navedla, da jo nasprotni udeleženec kliče tudi petnajstkrat dnevno. Nasprotni udeleženec pa je odgovoril, da je spoštoval prepoved približevanja in s predlagateljico ni komuniciral do izteka prepovedi približevanja, kakor tudi, da ga je predlagateljica na telefonu po 27. 9. 2024 zablokirala in je zato niti ne bi mogel nadlegovati.

Ob teh navedbah nasprotnega udeleženca in ob tem, da pritožbeno niti ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec priznal, da je predlagateljico v zadnjih dveh mesecih večkrat na dan klical (do petkrat, največkrat pa neuspešno, ker se ni javila), sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo predlagatelju, da je bil motiv za telefonske klice zgolj stik z otrokom (da je želel govoriti s sinom), saj je predlagateljica povedala, da jo je klical vsak dan večkrat na dan in tudi po deseti uri zvečer, ko je otrok že spal in s čimer ga je tudi seznanila, da hodi otrok spat ob sedmih, ker se zbuja ob 5.15 uri.

Po obrazloženem in glede na podatke v spisu ne drži pritožbena navedba, da so ugotovitve sodišča glede klicev s strani nasprotnega udeleženca v zadnjih dveh mesecih povsem izvzete iz konteksta, saj da je pri tem treba upoštevati, da v zatrjevanem obdobju ni imel prepovedi približevanja in da mu je predlagateljica v tem obdobju, kljub drugačnemu dogovoru pred CSD in brez kakršnekoli pravne podlage povsem arbitrarno onemogočila stike s sinom B. B.. To, da v zatrjevanem obdobju nasprotni udeleženec ni imel prepovedi približevanja, še ne upravičuje navedenega ravnanja nasprotnega udeleženca.

Prav tako ga ne upravičuje zatrjevano dejstvo, da mu predlagateljica ni omogočila stikov s B. B., saj so za dosego te pravice določeni pravni postopki. Zato se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikom, da je povsem logično, da je po izteku prepovedi približevanja poskušal priklicati predlagateljico, da bi vzpostavil vsaj kratkotrajen telefonski stik s sinom oziroma da bi s strani predlagateljice prejel vsaj osnovne informacije o njegovem počutju in stanju. Nerelevantno pri tem je, da se predlagateljica na klice ni odzivala. Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo predlagateljici, da so klici sredi noči zbudili B.

B., saj je življenjsko logično, da klici zbudijo otroka; predlagateljica pa tudi ni dolžna imeti ugasnjen telefon, zato ne drži, da sodišče povsem neutemeljeno ugotavlja, da naj bi ti klici zbujali mld. sina B. B., saj bi lahko predlagateljica ugasnila telefon, če je otrok oziroma sama že spala.

13. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, kar je za odločitev v tej zadevi bistveno, da z verjetnostjo ugotavlja, da je bil nasprotni udeleženec v zadnjih šestih mesecih nasilen do predlagateljice. Nadaljnja obrazložitev sodišča, da glede nasilnih dejanj ni presojalo zgolj enega dogodka, ki se je zgodil 27. 9. 2024, ko jo je na stikih v njenem stanovanju žalil, temveč celotno obdobje partnerske zveze, v kateri je večkrat prišlo do nasilja, nazadnje pa septembra 2024 oziroma še kasneje, se, glede na celotno obrazložitev izpodbijanega sklepa, nanaša le na presojo vrste in intenzivnosti predhodnih ravnanj nasprotnega udeleženca v zvezi s trditvami predlagateljice, da se upoštevaje vso dosedanje nasilje, ki ga nasprotni udeleženec že daljše časovno obdobje vrši nad predlagateljico, nasprotnega udeleženca močno boji, počuti se vznemirjeno in prestrašeno, saj je ves čas v strahu za svoje zdravje in življenje, in navedbo, da so ravnanja nasprotnega udeleženca vse bolj zaskrbljujoča.

Zato pritožnik zmotno meni, da je zgoraj povzeto naziranje sodišča materialno pravno napačno. Drži, da sta predlagateljica kot tudi nasprotni udeleženec izpovedala, da so stiki pred 27. 9. 2024 potekali v redu in da je bil dne 6. 5. 2024 pred CSD Laško med njima sklenjen sporazum glede varstva in vzgoje, stikov in preživnine (ki pa se nesporno ni ves čas izvrševal, saj teče pri sodišču postopek za ureditev bistvenih vprašanj za B. B. in za izdajo začasne odredbe za stike pod nadzorom, kot je navedeno v poročilu CSD z dne 13. 12. 2024), a navedeno ne ovrže ugotovitev sodišča prve stopnje o nasilju, ki ga je nasprotni udeleženec pred tem že daljše časovno obdobje vršil nad predlagateljico.

Ne drži, da predlagateljica v za presojo relevantnem obdobju ni znala konkretizirati spornih ravnanj na strani nasprotnega udeleženca, saj je v predlogu v tč. II konkretizirala ravnanje nasprotnega udeleženca dne 27. 9. 2024, v tč. IV pa njegovo ravnanje po tem dogodku in še v času vložitve predloga (19. 11. 2024). Po obrazloženem ne drži, da presoja drugih ravnanj, ki naj bi se dogajali v preteklosti, tj. še pred rojstvom skupnega sina udeležencev, ne morejo biti relevantna. Kot že rečeno, nasprotni udeleženec ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da mu je bil novembra 2022 izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja predlagateljičini hčerki Č.

Č., kot izhaja iz poročila CSD z dne 13. 12. 2024. Ker se je torej sodišče oprlo na izrečen ukrep in ne zgolj na gole navedbe predlagateljice, se ni moč strinjati s pritožnikom, da bi moralo sodišče, če ta ravnanja že presoja, konkretizirano ta ravnanja opredeliti, nato pa pri presoji upoštevati tudi njegovo dokazno gradivo (sklep o zavrženju kazenske ovadbe), ki je nedvomno dokazno močnejše kot gole navedbe predlagateljice. Lastno dokazno oceno, ki ni potrjena z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, predstavlja pritožbena navedba, da nasprotni udeleženec ugotavlja, da predlagateljica ni prepričljivo izpovedala, da je bila v teh dogodkih žrtev.

Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje utemeljeno sledilo predlagateljici, da je zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca prestrašena, vznemirjena in z otrokom največkrat zaprta v stanovanju, da jo žaljivke bolj bolijo kot fizično nasilje in da verjame, da lahko nasprotni udeleženec uresniči grožnje sam ali na način, da koga dobi, ki jih bo uresničil.

14. Ne drži, da je sodišče prve stopnje glede dogodka 27. 9. 2024 sledilo golim navedbam predlagateljice, kljub temu, da je nasprotni udeleženec predložil materialni dokaz (listino delodajalca), da je bil tega dne v zatrjevanem časovnem okviru v službi, saj se je v zvezi s tem dogodkom oprlo tudi na listinsko dokumentacijo, in sicer zapisnik PP Laško z dne 27. 9. 2024, odredbo PP Laško, izdano 28. 9. 2024, sklep Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 72472/2024 z dne 28. 9. 2024, individualno oceno stopnje ogroženosti PP Laško z dne 27. 9. 2024, poročilo CSD Laško z dne 13. 12. 2024 in na izpovedbe udeležencev. Prav tako ne drži, da se je sodišče pri presoji listine delodajalca napak oprlo na izpovedbo nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu glede na njegovo izpovedbo, da njegov nadrejeni E. E., ki je podpisal potrdilo, ni ves čas prisoten v delavnici, ampak hodi tudi po terenu, saj ima delavce na terenu in dela na več gradbiščih hkrati, upravičeno ni sledilo, da je bil ves čas prisoten v delavnici in da tega dne ni obiskal predlagateljice, obisk pa izkoristil za izvajanje psihičnega nasilja nad predlagateljico, čemur je prisostvoval tudi mld. B. B. Dokazna ocena listine in izpovedbe nasprotnega udeleženca je pravilna in je slednji ne more izpodbiti z navedbo, da je v zvezi s tem, da delodajalec ni ves čas prisoten v delavnici ampak hodi tudi po terenu, na splošno odgovoril, da ne ve, ali je bil delodajalec ta dan konkretno ves čas prisoten ali ne. Vsekakor je, tudi glede na to, da je predlagateljica 27. 9. 2024 policijo poklicala takoj in vpričo nasprotnega udeleženca in da je policija takoj potem prišla, a je nasprotni udeleženec že pred tem odšel, kot izhaja iz odredbe PP Laško, bolj verjetno, da je prišlo do ravnanj, ki jih je navedla in o katerih je izpovedala. Zato ne drži, da predlagateljica v zvezi s tem ni predložila nobenega dokaza in da bi moralo sodišče v tem delu nedvomno slediti nasprotnemu udeležencu.

15. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je predpostavka za izrek ukrepa poleg ugotovitve, da je bila predlagateljica žrtev nasilnih dejanj, tudi (s stopnjo verjetnosti) izkazana možnost, da bi lahko prišlo do ponovitve nasilja. Na ponovitveno nevarnost se običajno sklepa, kadar je podana določena kontinuiteta ravnanja povzročitelja nasilja oziroma lahko ponavljajoča ravnanja preidejo v vzorec obnašanja ali ravnanja v družini oziroma kadar kontinuirano nasilje v preteklosti kaže na stopnjo ogroženosti žrtve v prihodnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je predlagateljica z verjetnostjo izkazala obstoj psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca, kot opisano zgoraj, in glede na nesporna ter ugotovljena dejstva pravilno sklepalo, da čeprav je bil nasprotnemu udeležencu že izrečen ukrep prepovedi približevanja, se njegovo utečeno ravnanje tudi po izteku ukrepa vseskozi ponavlja, kar pomeni, da je do lastnih dejanj povsem nekritičen. Ter še, da vse to kaže, da nasprotni udeleženec nima uvida, da z lastnimi neprimernimi ravnanji grobo posega v osebno dostojanstvo in telesno nedotakljivost predlagateljice in izkoristi vsako priložnost, da predlagateljico žali in ponižuje, za takšna ravnanja pa izkorišča stike z mld. B. B. To sklepanje je podprlo z ugotovitvijo, da je tudi v preteklosti s predlagateljico nasilno ravnal vpričo njenih otrok, ki sta želela braniti mamo, sta bila v strahu in objokana. Sodišče prve stopnje je zato upravičeno verjelo predlagateljici, da jo nasilje psihično izčrpava, zaradi česar živi v strahu, posledično pa njeno slabo psihofizično počutje neugodno vpliva tudi na mld. B. B., ki potrebuje mir in varno okolje, očetovo nasilje pa na vse to vpliva izrazito negativno. Neutemeljena je pritožbena graja, da je sklep v zvezi s ponovitveno nevarnostjo pomanjkljivo obrazložen in ga ni moč preizkusiti. Iz celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa in zgoraj obrazloženega jasno izhaja, da ima sodišče v mislih ukrep o prepovedi približevanja, ki ga je izrekla PP Laško 28. 9. 2024, ko se v 13. točki obrazložitve sklicuje, da naj bi bil nasprotni udeleženec po izteku že izrečenega ukrepa o prepovedi približevanja ponavljal utečena ravnanja. Trditev, da je po izteku tega ukrepa s predlagateljico kontaktiral le zaradi stikov v zvezi s sinom, saj mu jih predlagateljica vztrajno onemogoča, je, kot že zgoraj obrazloženo, neutemeljena.

16. Pritožnik neutemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje izpovedbe predlagateljice s trditvijo, da je iz zaslišanja predlagateljice jasno razvidno, da pri predlagateljici niso prisotni občutki strahu, ponižanja, manjvrednosti, ogroženosti ali drugačne duševne stiske. Četudi je res sodišče prve stopnje med zaslišanjem izpostavilo, da je predlagateljica dosti samozavestna v svojem govorjenju, je glede na celotno izpovedbo predlagateljice, sploh v zvezi s preteklimi ravnanji nasprotnega udeleženca, utemeljeno verjelo predlagateljici, da jo nasilje psihično izčrpava, zaradi česar živi v strahu in verjame, da lahko nasprotni udeleženec uresniči grožnje sam ali na način, da koga dobi, ki jih bo uresničil. Sodišče prve stopnje je glede SMS sporočil, ki jih je nasprotni udeleženec predložil v spis, ugotovilo, da iz njih mestoma izhaja, da tudi predlagateljica neprimerno komunicira z njim, a je pravilno zaključilo, da ne more mimo dejstva, da je bil nasprotnemu udeležencu že dvakrat izrečen ukrep prepovedi približevanja, da je že v preteklosti nasilje nad predlagateljico izvajal pred njenima otrokoma. Zmotno je zato sklepanje pritožnika, da iz SMS sporočil izhaja vse prej, kot pa to, da bi se predlagateljica nasprotnega udeleženca bala oziroma doživljala občutke, ki jih v 3. členu zahteva ZPND.

17. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec, ki je že v preteklosti nasilje nad predlagateljico izvajal pred njenima otrokoma, bil sedaj žaljiv do nje pred mld. B. B., ki je zelo občutljiv na vpitje in hitro začne jokati in katerega so telefonski klici nasprotnega udeleženca sredi noči zbudili. Prav tako je pravilno ocenilo, da vsa vznemirjenost in prestrašenost matere vpliva tudi na mld. otroka, ki je v taki starosti še posebej dojemljiv za počutje mame; mld. B. B. pa mora biti zaradi njegovih razvojnih primanjkljajev nuden še večji mir in občutek varnosti. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno štelo mld. B. B. za žrtev nasilja. Zmotno je tako pritožbeno stališče, da je sklep v tem delu zgrešen glede mld. otroka, saj da slednji s strani nasprotnega udeleženca ni bil nikdar ogrožen. Lastno, dokazno nepodprto, je sklepanje pritožbe, da predmetni postopek ni posledica izvrševanja psihičnega nasilja nad predlagateljico, temveč način predlagateljice, da bi nasprotnega udeleženca predstavila v čim slabši luči in nato v družinskem postopku to uveljavljala kot dodaten razlog za omejitev stikov.

18. Z izpodbijanim sklepom tudi ni prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja nasprotnega udeleženca in do izvajanja stikov z mld. sinom, saj je sodišče prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da ukrep prepovedi približevanja ne velja v delu, v katerem gre za izvajanje stikov med nasprotnim udeležencem in mld. B. B., v kolikor bodo stiki dogovorjeni ali določeni na sodišču v posebnem postopku.

19. Pritožba po obrazloženem ni utemeljena, podani pa tudi niso niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1).

20. 8. odstavek 22. a člena ZPND določa, da sodišče v postopkih po tem zakonu odloča o stroških postopka po prostem preudarku. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, mora na podlagi te določbe in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.