Supreme Court rejects review request in adverse possession case due to lack of significant legal issue.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je zaradi priposestvovanja zahteval ugotovitev lastninske pravice na delu parcele, ki v naravi predstavlja hlev in senik ter zemljišče pred njima. Zahteval je, da se ugotovi, da je sam lastnik severnega dela parcele, toženec pa južnega dela. Podrejeno je zahteval ugotovitev obstoja služnostne pravice vožnje. Sodišče prve stopnje je ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi glede stroškov postopka, toženčevo pritožbo pa zavrnilo.

3. Toženec predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

"1. Ali sme pritožbeno sodišče potrditi sodbo sodišča prve stopnje o priposestvovanju lastninske pravice, kadar sodišče prve stopnje sploh ne opravi dokazne ocene ključnih listin (razdružitveni predlog 1969, spremenjeni razdružitveni predlog 1972, sklep R 57/69, ZK-sklep Dn. št. 1528/72, sklepN 366/79 in dedna sklepa), ki neposredno določajo lastniški in posestni status nepremičnine, niti iz njih ne ugotovi, kdo je bil dejanski posestnik leta 1972, pritožbeno sodišče pa te listine zgolj označi kot "pristransko razlago" toženca ter dobrovernost tožnika utemelji na abstraktni domnevi in splošni tezi o "nižjem pomenu zemljiške knjige" v preteklosti - ne da bi bilo s tem kršeno 8. člen ZPP, 14. in 15. točka 2. odst. 339. člena ZPP ter 22. člen Ustave RS?

2. Ali je odločitev pritožbenega sodišča materialnopravno pravilna in skladna z ustaljeno sodno prakso, če potrdi sodbo prve stopnje, ki povsem prezre učinke sklepa o razdružitvi R 57/69 in zemljiškoknjižnega sklepa Dn. št. 1528/72, na podlagi katerih je bil revident že leta 1972 knjižen kot izključni lastnik parcele ..., tožnik pa tega vpisa nikoli ni izpodbijal, pritožbeno sodišče pa dobro vero tožnika utemelji na abstraktnih tezah o "nižji veljavi zemljiške knjige" v preteklosti?

3. Ali je materialnopravno in procesno pravilna odločitev, ki kot začetek teka priposestvovalne dobe šteje leto 1970, čeprav je bil tožnikov pravni prednik leta 1970 le solastnik, ki je leta 1972 izrecno soglašal s tem, da parcela ... pripade revidentu, zaradi česar je bil revident istega leta vpisan kot izključni lastnik, tožnik pa je med letoma 1979-1985 aktivno urejal meje svoje sosednje parcele in natančno poznal zemljiškoknjižno stanje, pritožbeno sodišče pa brez opozorila strank in brez kontradiktorne razprave samovoljno spremeni začetek teka priposestvovanja na leto 1985 in s tem tudi uporabljeno materialno pravo?

4. Ali je odločitev sodišča druge stopnje skladna z 8. členom ZPP, 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. členom Ustave RS, če potrdi dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki (i) kot nesporno povzema, da so "vse priče potrdile uporabo sporne nepremičnine od leta 1970 dalje", čeprav več prič v letu 1970 sploh še ni živelo oziroma takrat niso mogle zaznavati relevantnih dejstev, (ii) kot "ključne" verodostojne priče označi osebe, za katere isto sodišče ugotovi, da so sorodstveno ali drugače tesno povezane s tožnikom, ter (iii) spregleda očitna nasprotja med razlogi sodbe in dejansko vsebino izpovedb (časovne nedoslednosti, različne verzije o času obnove hleva, obstoj drugega hleva ob tožnikovi hiši, izjava o ponudbi odkupa), pritožbeno sodišče pa se z nobenim od teh konkretnih očitkov pritožbe sploh ne ukvarja in pavšalno oceni, da je dokazna ocena "prepričljiva, življenjsko logična in notranje skladna?"

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločitev je sprejelo soglasno v uvodoma navedeni sestavi senata (sedmi odstavek 324. člena ZPP).