Supreme Court dismisses appeal against bail order as clearly unfounded due to new facts and lack of specificity.

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne kot očitno neutemeljena.

[JEDRO]

Navedbe vložnika predstavljajo novoto, saj izpostavlja (procesno) dejstvo, ki je nastalo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, kar je iz polja presoje Vrhovnega sodišča izključeno.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu je s sklepom I Kpd 76269/2025 z dne 15. 10. 2025 obdolžencu A. A. odredila pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1, v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novem mestu je s sklepom I Ks 76269/2025 z dne 23. 10. 2025 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčev zagovornik, brez izrecne navedbe razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka Tamara Gregorčič je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predlagala, da se zahteva zavrne kot očitno neutemeljena.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan na naslov obdolženca in njegovega zagovornika, ki se o njem nista izjavila.

B. 5. Vložnik v zahtevi z obširnim povzemanjem zagovora obdolženca, pri čemer v jedru trdi, da obdolženec ni udaril oškodovanca, temveč je svoja sinova odrival stran od oškodovanca, v bistvu izpodbija dejanske ugotovitve sodišč in s tem uveljavlja nedopusten razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP). Na drugi strani pa sta sodišči obstoj utemeljenega suma zanesljivo utemeljili v točkah 1 do 3 prvostopenjskega sklepa in v točkah 4 do 7 drugostopenjskega sklepa.

6. Sodišči sta se tudi do s strani obrambe predloženega videoposnetka in fotografij ustrezno opredelili ter razumno navedli, da na podlagi vsebine videoposnetka na tej točki postopka ni mogoče identificirati udeleženih oseb v pretepu, temveč se bo slednje lahko razjasnilo šele v fazi glavne obravnave (točka 6 prvostopenjskega sklepa in točka 7 drugostopenjskega sklepa).

7. Glede nadaljnjih navedb vložnika pa je iz podatkov v spisu mogoče ugotoviti, da je bila izjava o umiku oškodovanca glede kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe na sodišče vložena dne 24. 10. 2025, kar je po izdaji sklepa zunajobravnavnega senata (ta je bil izdan dne 23. 10. 2025); to pomeni, da je slednji pri svoji presoji pojmovno ni mogel upoštevati. Navedbe vložnika v tem delu tako predstavljajo novoto, saj izpostavlja (procesno) dejstvo, ki je nastalo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, kar je iz polja presoje Vrhovnega sodišča izključeno. Enako velja tudi za splošne navedbe, da zagovorniku ni bil omogočen vpogled v sodni spis.

8. V zvezi z navedbami o vloženi izjavi oškodovanca o umiku kazenske ovadbe za kaznivo dejanje ropa pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da so te materialno neizčrpane, saj jih zagovornik v pritožbi ni uveljavljal, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ne bi mogel uveljavljati (peti odstavek 420. člena ZKP).

9. Končno pa so trditve glede nesorazmernosti in neogibnosti ukrepa povsem pavšalne, medtem ko sta se sodišči tudi o tem zanesljivo opredelili (točki 7 in 8 prvostopenjskega sklepa ter točki 9 in 10 drugostopenjskega sklepa).

C. 10. Po obrazloženem je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zahteva po vsebini v bistvenem uveljavlja razlog, ki ga v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dopustno uveljavljati oziroma je v delu materialno neizčrpana in nekonkretizirana, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo kot očitno neutemeljeno (drugi odstavek 425. člena ZKP).

11. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 18. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.