Supreme Court transfers case to another court due to a judge's conflict of interest as a co-owner of disputed property.

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kranju.

[JEDRO]

V tej zadevi je sodnik kot član tožene stranke eden od skupnih lastnikov, na katerih tožnika vtožujeta obstoj stvarne služnosti. Tožena stranka po zakonu nima sposobnosti biti stranka, vendar ni pravna oseba, njeno premoženje pa je v solasti oziroma skupni lasti članov. Sodnik sicer ni neposredni udeleženec tega postopka, vendar bo izid vplival tudi na njegov pravni položaj, saj bodo lahko nepremičnine, ki so tudi v njegovi lasti, obremenjene s služnostjo.

Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da bi sojenje na sodišču katerega sodnik je, gre pa tudi za manjše sodišče, lahko pri strankah in javnosti vzbudilo dvom o nepristranskosti sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V navedeni pravdni zadevi Okrajnega sodišča na Jesenicah je razpravljajoča sodnica A. A. podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je bila pravdna zadeva dodeljena v reševanje okrajni sodnici svetnici B. B., ki je podala predlog za izločitev na podlagi 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Skladno z letnim razporedom dela sodnikov Okrajnega sodišča na Jesenicah za leto 2025 je bila zadeva dodeljena v reševanje okrožnemu sodniku C. C., ki pa je prav tako predlagal svojo izločitev. Nato je bila zadeva dodeljena njej. Razlogi za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča so po sodničinem mnenju popolnoma enaki, kot sta jih v svojih predlogih za izločitev podala sodnika B. B. in C. C.. Sodnik C. C. je kot član Č. vknjižen kot eden od skupnih lastnikov nepremičnin z ID znaki parcela ..., parcela ..., parcela ... in parcela ... (pri katerih je vpisana zaznamba agrarne skupnosti), na katerih tožnika vtožujeta obstoj stvarne služnosti. Agrarna skupnost ima po zakonu sposobnost biti stranka sodnega postopka, vendar ni pravna oseba, njeno premoženje pa je v solasti oziroma skupni lasti članov (2., 6. in 7. člen Zakona o agrarni skupnosti). Sodnik C. C. tako ni neposredni udeleženec tega postopka, vendar bo izid vplival tudi na njegov pravni položaj, saj bodo lahko nepremičnine, ki so tudi v njegovi lasti, obremenjene s služnostjo. Zato predlaga, da se za obravnavanje te pravdne zadeve skladno z določbo 67. člena ZPP določi drugo stvarno pristojno sodišče.

2. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi s sklepom I R 193/2025 z dne 5. 11. 2025 že odločilo in sicer je zavrglo predlog predsednice Okrajnega sodišča na Jesenicah kot nedovoljen. Obrazložilo je, da predsednik sodišča v pravdnem postopku ni pristojen podajati predlogov po 67. členu ZPP, marveč ima tako pooblastilo zgolj razpravljajoči sodnik. Po določbi 67. člena ZPP gre za okvir pravdnega postopka in ne za akt sodne uprave. Drugačna razlaga bi posegala v neodvisnost zakonitega sodnika. Predsednica sodišča, ki ni obenem tudi razpravljajoča sodnica v tej zadevi, torej ni legitimirana za vložitev predloga po 67. členu ZPP.

3. Predlog je utemeljen.

4. Ker je predlog tokrat podala razpravljajoča sodnica, je Vrhovno sodišče o predlogu meritorno odločilo.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Mednje se v smislu navedene zakonske določbe šteje tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.

6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi oziroma okoliščine, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil omajan ugled nepristranskosti sodišča, tudi, ko je sodnik pristojnega sodišča stranka postopka. 1 V tej zadevi je sodnik C. C. Okrajnega sodišča na Jesenicah kot član tožene stranke eden od skupnih lastnikov, na katerih tožnika vtožujeta obstoj stvarne služnosti. Tožena stranka po zakonu nima sposobnosti biti stranka, vendar ni pravna oseba, njeno premoženje pa je v solasti oziroma skupni lasti članov. Sodnik C. C. sicer ni neposredni udeleženec tega postopka, vendar bo izid vplival tudi na njegov pravni položaj, saj bodo lahko nepremičnine, ki so tudi v njegovi lasti, obremenjene s služnostjo.

7. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da bi sojenje na sodišču katerega sodnik je, gre pa tudi za manjše sodišče, lahko pri strankah in javnosti vzbudilo dvom o nepristranskosti sodišča. Pristojno za odločanje je zato preneslo na Okrajno sodišče v Kranju.

1 VS RS sklep I R 88/2022 z dne 11. 1. 2023 ter tam navedeni sklepi, VS RS sklep I R 136/2024 z dne 14. 8. 2024, VS RS sklep I R 29/2025 z dne 12. 3. 2025.