Court allows appeal against traffic fine for phone use, ruling first instance violated defense rights by rejecting evidence requests.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni konkretizirano opredelilo oziroma jih je zavrnilo z neustreznimi razlogi, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo vloženo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo v plačilo sodno takso odmerjeno na 90,00 EUR in stroške postopka v znesku 10,66 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik storilca iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi, podredno pa razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s plačilnim nalogom z dne 21. 3. 2022 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP, ker je tega dne ob 11.06 uri vozil osebni avtomobil po regionalni cesti št. 685 iz smeri Tekačevega proti centru Rogaške Slatine, pri tem pa med vožnjo uporabljal mobilni telefon, ki ga je držal v desni roki.

5. V postopku z ZSV se je storilec branil s trditvami, da ob očitanem času ni uporabljal mobilnega telefona oziroma ni storil ničesar, kar bi zmanjševalo njegovo zmožnost obvladovanja vozila oziroma njegovo slušno ali vidno zaznavanje. V zvezi s temi trditvami je kot dokaz predlagal (tudi) zaslišanje priče A. A. ter angažiranje izvedenca za telefonske naprave in telekomunikacje ter pribavo podatkov o uporabi njegove številke mobilnega telefona v očitanem času.

6. Sodišče prve stopnje je zaključek o izpolnitvi objektivnih znakov očitanega prekrška vezalo na pričanje policistov, ki sta stala na desni strani cestišča in ko je pripeljal storilec dobro videla, da ima v desni roki telefon.

Zgoraj povzeti dokazni predlog storilca za zaslišanje priče A. A. pa je zavrnilo z obrazložitvijo, da njegovo pričanje ne bi izničilo osebne ugotovitve policistke in policista, da je med vožnjo uporabljal telefon. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da sodišče ne more vnaprej presoditi dokazne vrednosti predlaganega dokaza ter da je sodišče prve stopnje s takimi razlogi poseglo v storilčevo pravico do učinkovite obrambe.

Prav tako pritožba v nadaljevanju utemeljeno opozarja, da razlogov, zakaj ni postavilo predlaganega izvedenca ustrezne stroke ter pribavilo podatke o klicih za številko storilčevega mobilnega telefona, v izpodbijani sodbi ni zaslediti.

7. Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Tako sodišče ne bo dolžno izvajati dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki je po presoji sodišča že dokazano, ali ni pravno relevantno, ali ko gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 40378/2010-179 z dne 1. 12. 2016).

8. Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni konkretizirano opredelilo oziroma jih je zavrnilo z neustreznimi razlogi, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika storilca ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno sprejeti odločitev o utemeljenosti ZSV zagovornika storilca, vendar pred tem skrbno preučiti podane storilčeve dokazne predloge. Pri presoji, ali bo izvedlo predlagani dokaz, sodišče pretehta njegovo materialnopravno relevantnost, stopnjo verjetnosti, s katero je stranka pravno relevantnost dokaza utemeljila, v dvomu pa šteje vsak dokazni predlog obrambe v korist storilcu in da ga mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen, saj mora pri odločitvi o izvedbi oziroma neizvedbi s strani obrambe predlaganih dokazov skrbno tehtati tudi storilčevo pravico do enakega varstva pravic v sodnem postopku, katere zagotovitev zagotavlja pošten postopek. Le tako izveden dokazni postopek bo lahko na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilec odgovoren za prekršek.