Appeal allowed; lower court voided for finding exemption facts not alleged by defendant.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo okoliščine iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, čeprav le te niso bile zatrjevane, je zaključiti, da je očitana kršitev prvega odstavka 62.a člena ZP-1, utemeljena.

Ob tem, ko storilec v ZSV ni zatrjeval okoliščin v zvezi z zavestnim kršenjem pogodbe ali kršenjem navodil oziroma pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška, sodišče prve stopnje pa je postopek zoper storilca ustavilo v posledici ugotovljenega obstoja okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, pritožbeno sodišče zaključuje, da je utemeljeno zatrjevana kršitev prvega odstavka 62.a člena ZP-1 vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe, ki je vsled navedenemu obremenjena s kršitvijo po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi z 62.a členom ZP-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in plačilni nalog prekrškovnega organa št. 0000122850211 z dne 31. 1. 2021 spremenilo tako, da je postopek ustavilo po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek po 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v obravnavani zadevi enkrat že odločalo, in sicer je s sklepom PRp 36/2023 z dne 16. 5. 2023 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ZSV 146/2021 z dne 28. 2. 2022, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo ZSV in plačilni nalog prekrškovnega organa z dne 31. 1. 2021 spremenilo tako, da je postopek ustavilo po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

5. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s plačilnim nalogom (PN) št. 0000122850211 z dne 31. 1. 2021 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 4. alineji sedmega odstavka 31.a člena ZCes-1, ker je njegova odgovorna oseba - voznik, ki je bil pooblaščen pri izvajanju dejavnosti pravne osebe izvajati delo v njenem imenu, za njen račun, v njeno korist in z njenimi sredstvi, na javni cesti vozil vozilo, katerega skupna masa je presegala največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca za 45,02 odstotka, saj je, ob upoštevanju varnostne razlike tehtnice, masa tovornega vozila, namesto predpisanih 3.500 kg, znašala 5.060 kg.

Skladno s 4. alinejo sedmega odstavka 31.a člena ZCes-1 se pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z drugim odstavkom tega člena opravlja prevoz z vozilom, katerega največja dovoljena masa ne presega 3,5 ton, kaznuje za prekršek z globo 3.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila nad 30 odstotkov. Po drugem odstavku 31.a člena ZCes-1 je na javnih cestah prepovedan promet vozil, katerih skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila.

6. V vloženi ZSV je zakoniti zastopnik storilca (A. A.) v zvezi z odgovornostjo pravne osebe za očitani prekršek zatrjeval, da je lastnik podjetjaB. ter da je PN že dobil na svoje ime, zato se ne more izdati PN še zoper podjetje, saj gre za eno in isto osebo.

7. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem odločanju ustavilo postopek o prekršku v posledici zaključka, da je voznik A. A., ki je istočasno zakonit zastopnik pravne osebe, kot fizična oseba plačal globo za vožnjo, ki jo je opravljal v imenu pravne osebe, na njen račun in v njeno korist, da je voznik sklepal pogodbo s pravno osebo in je poznal pravila glede največje dovoljene mase in je tako zavestno kršil pogodbo, na podlagi katere je opravljal delo ali storitev za pravno osebo, kar je ekskulpacijski razlog iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1.

8. Pravna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Po določbi tretjega odstavka 14. člena ZP-1 pravna oseba ni odgovorna za prekršek če dokaže, da je bil prekršek storjen z namenom škodovanja tej pravni osebi ali z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.

9. Pritožba utemeljeno opozarja, da je storilec v ZSV zatrjeval le, da pravna oseba ni odgovorna za prekršek zato, ker je neposredni storilec prekrška, ki je edini upravljalec, že plačal globo.

Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo okoliščine iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, čeprav le te niso bile zatrjevane, je zaključiti, da je smiselno očitana kršitev prvega odstavka 62.a člena ZP-1, utemeljena.

10. Skladno z določbo prvega odstavka 62.a člena ZP-1 namreč sodišče prve stopnje v postopku o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti (le) ali je odločil stvarno pristojni organ, ali je podana kršitev materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, ali je pregon zastaral, ali je storilcu bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, ali je izrek odločbe razumljiv in ali se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati, ali je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ob tem, ko storilec v ZSV ni zatrjeval okoliščin v zvezi z zavestnim kršenjem pogodbe ali kršenjem navodil oziroma pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška, sodišče prve stopnje pa je postopek zoper storilca ustavilo v posledici ugotovljenega obstoja okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, pritožbeno sodišče zaključuje, da je utemeljeno zatrjevana kršitev prvega odstavka 62.a člena ZP-1 vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe, ki je vsled navedenemu obremenjena s kršitvijo po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi z 62.a členom ZP-1.

11. Ker pritožbeno sodišče izpostavljene bistvene kršitev določb postopka o prekršku glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, saj bi s tem lahko poseglo v storilčevo pravico do pravnega sredstva, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb pritožbi prekrškovnega organa ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

12. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče znova odločiti o utemeljenosti predložene ZSV zoper navedeni PN, pri tem pa pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja prekrškovnega organa presojati le v okviru trditev v ZSV.