Appeal court voids first-instance judgment for inconsistency between ruling and reasoning regarding defendant's liability.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court voided the first-instance judgment and remanded the case for a new decision due to a fundamental procedural flaw. Although the lower court partially granted the defendant's request for suspension of proceedings by issuing a warning instead of a fine, its reasoning explicitly concluded that the defendant was liable for the offense. The court found this discrepancy created an incomprehensible judgment where the ruling contradicted the stated reasons, violating the defendant's right to a clear and understandable decision.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških 155. člen 1. odstavek 8.; A judgment is void if its ruling contradicts its own reasoning or if the reasons provided for the ruling are incomprehensible, rendering the decision legally flawed and subject to annulment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je zahtevi za sodno varstvo le delno ugodilo, in sicer je namesto globe izreklo sankcijo opominjevalne narave.
Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da za očitani prekršek ni odgovoren (zaradi dejanske zmote) ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje (ponovno)1 ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa glede sankcije spremenilo tako, da je storilcu izreklo opomin. Odločilo je, da se sodna taksa v skladu z drugim odstavkom 147. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ne določi.
2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje zagovornik storilca iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da ZSV ugodi ter postopek o prekršku zoper storilca ustavi.
3. Sodbo je bilo treba razveljaviti po uradni dolžnosti.
4. Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ugotovilo, da so podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in sicer je sodba v izpodbijanih delih obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Po navedeni pravni podlagi je bistvena kršitev določb postopka podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov ali so ti pomanjkljivi.
5. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zagovornika storilca, v kateri je le ta utemeljeval, da za očitani prekršek storilec ni odgovoren, saj obstajajo okoliščine, ki izključujejo protipravnost njegovega ravnanja (ki jih je v nadaljevanju konkretizirano opisal).
6. Iz zgoraj povzetega izreka sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevi za sodno varstvo le delno ugodilo, in sicer je namesto globe izreklo sankcijo opominjevalne narave, ni pa v izreku odločilo o utemeljenosti preostale ZSV.
Pri tem iz obrazložitve prvostopne sodbe izhaja, da je storilec uresničil tako objektivne, kakor tudi subjektivne znake obravnavanega prekrška. Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da za očitani prekršek ni odgovoren (zaradi dejanske zmote) ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje (ponovno) 1 ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
7. Ker pritožbeno sodišče glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb, ob reševanju pritožbe, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo po uradni dolžnosti ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).
8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti v obrazložitvi tega sklepa izpostavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter (tudi) v izreku odločiti o ZSV v celoti, pri tem pa svojo odločitev obrazložiti z jasnimi in z izrekom skladnimi razlogi.
1 Višje sodišče v Celju je v predmetni zadevi iz istega razloga (kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1) s sklepom PRp 108/2023 z dne 22. 8. 2023 že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ZSV 327/2022 z dne 4. 5. 2023