Appeal against administrative fine dismissed; court upheld first instance finding of no provocation due to lack of evidence of victim's presence.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je storilec v času prekrška hodil gor in dol po svojem dvorišču ter govoril sam s seboj, da se je oškodovanec v času prekrška nahajal v svoji hiši, konkretno v kopalnici ter da ga je storilec opazil šele, ko se je skozi kopalniško okno nekaj zasvetilo - verjetno telefon, s katerim je storilca snemal. Pri tem je tudi oškodovanec, glede na obrazložitev izpodbijane sodbe, sam potrdil, da se je med govorjenjem storilca, nahajal v svoji hiši.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa ni mogoče zaključiti že, da se je storilec pogovarjal z oškodovancem na svojem dvorišču in ga med pogovorom žalil, prav tako storilcu, ki je hodil in govoril sam sebi na svojem dvorišču in ni vedel, da ga oškodovanec posluša (to namreč iz opisa dejanskega stanja prekrška ne izhaja), ni mogoče očitati nobene oblike krivde.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in odločbo o prekršku Policijske postaje Celje št. ... z dne 22. 5. 2023 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo ter odločilo, da stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ ter pri tem uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka po 1. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in temu ustrezno spremembo izpodbijane sodbe.

3. V odgovoru na pritožbo zagovornica storilca nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške v zvezi z nagrado za vložitev odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z navedeno odločbo o prekršku storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ker se je dne 3. 2. 2023 okoli 20.35 ure na dvorišču stanovanjske hiše ... pogovarjal s sosedom A. A. in ga med pogovorom žalil in mu grozil: "Umakni mi kamero z dvorišča drugač bom jaz tebe umaknil! Ne se skrivat za svojo norostjo. Ali boš cigana špilal cel življeje! Mislim, saj ga že špilaš! 22 let si bil star ko si prišel, pa si še kar cigan. Tak me samo gledaš ko tele!" Zaradi drznega, nasilnega in žaljivega vedenja B. B. se je oškodovanec B. B. počutil ogroženo in užaljeno.

Prekrškovni organ je odločbo izdal na podlagi izjave oškodovanca ter video posnetka varnostnih kamer oškodovanca.

6. Sodišče prve stopnje je ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da se odločba opira na nezakonit dokaz (zvočni posnetek mobilnega telefona ter posnetek varnostnih kamer A.A), saj je oškodovanec neupravičeno in brez dovoljenja storilca, snemal njega in njegovo družino, dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka, vendar pa dokaza z vpogledom v posnetke ni izvedlo, ker je zaključilo, da posnetek nadzornih kamer predstavlja dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posnetek mobilnega telefona pa prekrškovni organ v odločbi o prekršku ni navedel kot dokaz. Pri tem je zaključilo, da prekršek ni dokazan, saj je zagovor storilca ocenilo za prepričljivejši od pričanja oškodovanca.

7. Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

8. Prekrškovni organ očita v zvezi s takim zaključkom sodišču prve stopnje kršitev določb postopka o prekršku. Zatrjuje namreč, da je bil storilec s posnetki seznanjen in bi se o njih lahko izrekel, prav tako pa se je storilec zavedal, da je bil med kršitvijo javnega reda in miru posnet ter da bo oškodovanec te posnetke zoper njega uporabil.

Vendar pa s temi pritožbenimi trditvami v predmetnem pritožbenem postopku ne more biti uspešen, saj četudi bi bile utemeljene, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da prekršek storilcu ni dokazan, glede na ostale razloge izpodbijane sodbe, pravilen.

9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je storilec v času prekrška hodil gor in dol po svojem dvorišču ter govoril sam s seboj, da se je oškodovanec v času prekrška nahajal v svoji hiši, konkretno v kopalnici ter da ga je storilec opazil šele, ko se je skozi kopalniško okno nekaj zasvetilo - verjetno telefon, s katerim je storilca snemal. Pri tem je tudi oškodovanec, glede na obrazložitev izpodbijane sodbe, sam potrdil, da se je med govorjenjem storilca, nahajal v svoji hiši.

Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa ni mogoče zaključiti že, da se je storilec pogovarjal z oškodovancem na svojem dvorišču in ga med pogovorom žalil, prav tako storilcu, ki je hodil in govoril sam sebi na svojem dvorišču in ni vedel, da ga oškodovanec posluša (to namreč iz opisa dejanskega stanja prekrška ne izhaja), ni mogoče očitati nobene oblike krivde. Pravilno je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da so podane okoliščine iz 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. O stroških v zvezi z odgovorom na pritožbo bo skladno z določbo 144. člena ZP-1 odločalo sodišče prve stopnje.