Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSRS Sklep I Ips 30025/2024 ECLI:SI:VSRS:2025:I.IPS.30025.2024 AI generated

Supreme Court dismisses victim's request for legal protection as they lack standing under Criminal Procedure Act.

Case Number VSRS Sklep I Ips 30025/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the victim's request for legal protection against a final dismissal of their prosecution. The victim, who filed the original complaint, argued that the lower court violated the Criminal Procedure Act by dismissing their case. The court ruled that only the state prosecutor, the accused, or their legal representatives have standing to file such extraordinary remedies, explicitly excluding victims who act as prosecutors.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 421. člena ZKP; Drugi odstavek 423. člena ZKP: Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo vložiti le vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik; oškodovanec kot tožilec nima pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.

Keywords

AI generated
standing for legal protection victim as prosecutor Criminal Procedure Act extraordinary legal remedy dismissal of request

Cited Legislation

AI generated
1. prvega odstavka 277. člena ZKP
prvega odstavka 437. člena ZKP
1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP
Zoper to pravnomočno odločitev zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga oškodovanec kot tožilec, zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP.
prvim odstavkom 421. člena ZKP
Skladno s prvim odstavkom 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti tudi osebe iz 2.
2. odstavka 367. člena ZKP
člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti tudi osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP.
drugega odstavka 423. člena ZKP
Vrhovno sodišče je posledično zahtevo za varstvo zakonitosti oškodovanca kot tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče I Ips 194/98 z dne 17. 9. 1998
Vrhovno sodišče I Ips 179/2000 z dne 23. 8. 2000
Vrhovno sodišče I Ips 147/2001 z dne 17. 5. 2001
AI generated
Sodba I Ips 63/2008
Supreme Court dismisses appeal for legal protection regarding evidence admissibility and free evaluation of evidence.
VSRS Sklep I Kr 36078/2018
Prenos krajevne pristojnosti je mogoč le, če je treba postopek še izvesti, ne pa tudi, če je ta že pravnomočno končan.
Sklep I Ips 147/2001
Supreme Court dismisses victim-prosecutor's request for legality protection as unauthorized under ZKP. Victim lacks standing to file this extraordinary legal remedy.
Sklep I Ips 147/2004
Supplementary prosecutor dismissed for lack of standing to file a request for protection of legality under ZKP. Subsidiary prosecutor lacks statutory right to file such requests. Only specific parties may file requests for protection of legality. Supplementary prosecutor lacks standing to file a request for protection of legality. Only specific parties may file such requests. Supplementary prosecutor lacks statutory right to file. Only specific parties may file. Supplementary prosecutor lacks standing. Only specific parties may file. Supplementary prosecutor lacks statutory right. Only specific parties may file.
VSRS Sodba I Ips 25499/2012-102
Da bi Vrhovno sodišče presojalo obsojenčeve navedbe o neizpolnitvi pogojev za sojenje v njegovi nenavzočnosti, bi moral že v pritožbi zoper sodbo in ne šele v zahtevi za varstvo zakonitosti navesti konkretne razloge, s katerimi bi utemeljeval navedeno kršitev. 1. Okrajno sodišče v Radovljici je obsojenega M. P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Sodišče je oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku delno ugodilo in mu prisodilo odškodnino v znesku 2.000,00 EUR, ki mu jo je obsojenec dolžan plačati v petnajstih dneh od pravnomočnosti sodbe. S presežkom je sodišče oškodovanca napotilo na pravdo. Obsojencu je na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka, vključno s sodno takso. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 25. 3. 2015 obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in obsojencu naložilo plačilo sodne takse.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni oškodovanca kot tožilca - ki je vložnik zahteve v obravnavanem primeru - zato nima pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom IV K 30025/2024 z dne 8. 1. 2025 sklenilo, da se obtožni predlog oškodovanca kot tožilca A. A. iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP zavrže. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom VII Kp 30025/2024 z dne 22. 5. 2025 pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper to pravnomočno odločitev zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga oškodovanec kot tožilec, zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Skladno s prvim odstavkom 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti tudi osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti torej ni oškodovanca kot tožilca - ki je vložnik zahteve v obravnavanem primeru - zato nima pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. 1

4. Vrhovno sodišče je posledično zahtevo za varstvo zakonitosti oškodovanca kot tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

1 Primerjaj z odločbami Vrhovnega sodišča I Ips 194/98 z dne 17. 9. 1998, I Ips 179/2000 z dne 23. 8. 2000 in I Ips 147/2001 z dne 17. 5. 2001.