Appeal dismissed; enforcement court bound by strict formal legality and cannot review validity of enforcement title.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Izvršilno sodišče ne more presojati ničnosti izvršnice. Glede na opisano naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti oziroma ničnosti izvršnice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika z dne 17. 6. 2025 zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. I 95/2025 z dne 4. 6. 2025 zavrne (I. točka izreka sklepa), da mora dolžnik upniku v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti 1.194,62 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo (II. točka izreka sklepa) in da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora z dne 17. 6. 2025 in vloge z dne 11. 9. 2025 (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor in v ugovoru navajal, da je izvršnica, ki je bila izdana za zavarovanje obveznosti upnika po Pogodbi in dodatku in ki je predmet predmetnega izvršilnega postopka, nična oziroma ne predstavlja veljavnega izvršilnega naslova skladno z določbami 38. člena ZPreZP-1 v zvezi z določbami ZIZ. Svojo trditev je utemeljeval s tem, da je bila izvršnica izdana v nasprotju z 3. členom ZPreZP-1, skladno s katerim je izvršnico mogoče veljavno izdati v zavarovanje zgolj tistih pogodb, za katere se skladno z določili 3.

člena ta zakon uporablja in velja. Določila ZPreZP-1 se uporabljajo za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (npr. upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (npr. dolžnik). Izvršnica z dne 25. 4. 2023 v znesku 810.000,00 EUR pa je bila dana v zavarovanje za primer zamude s plačilom posameznega obroka ali celotne terjatve iz 3. člena dodatka št. 1 k pogodbi o poslovnem sodelovanju št. D-000/022, ki določa, da mora družba A. d.o.o., v 11 mesečnih obrokih vrniti upniku 810.000,00 EUR, torej je bila izvršnica izdana v zavarovanje vračila preplačila, kar pa ni skladno z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilu (v nadaljevanju ZPreZP-1).

Dolžnik meni, da je potrebno v konkretnem primeru poleg določb Zakona o izvršbi in zavarovanju upoštevati tudi določila ZPreZP in sicer tudi uvodne določbe ZPreZP-1, konkretno določbe 3. člena zakona, ki določajo, da se zakon uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (npr. upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (npr. dolžnik). Upoštevaje, da izvršnico ureja in v pravni sistem uvaja prav ZPreZP-1 pomeni, da je pri presoji veljavnosti izdane izvršnice potrebno upoštevati tudi splošna določila zakona, torej tudi izpostavljeno določilo 3.

člena ZPreZP. Na ničnost skladno z določili 92. člena OZ pazi sodišče po uradni dolžnosti, zatorej bi sodišče moralo presojati ali gre za veljaven izvršilni naslov torej ali je izvršnica nična ali ne in ali je dovoljeno voditi izvršilni postopek na podlagi tako izdane izvršnice ter temu ustrezno predlog za izvršbo zavrniti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izvršbo sodišče skladno s prvim odstavkom 17. člena ZIZ dovoli na podlagi izvršilnega naslova, med katere po drugem odstavku istega člena sodijo: 1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, 2. izvršljiv notarski zapis, in 3. druga izvršljiva odločba ali listina , za katero zakon , ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

6. Inštitut izvršnice je bil v slovenski pravni red umeščen z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki v 38. členu določa, da je izvršnica izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo (torej ZIZ) in da se šteje, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Pravne učinke ima le izvršnica, ki vsebuje vse sestavine iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1 (prim. 40. člen ZPreZP-1). Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru predložena izvršnica vsebuje vse sestavine po 39. členu ZPreZP-1 (česar dolžnik ne prereka), zato je popolna in pravno veljavna ter po vsem povedanem predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče vložiti predlog za izvršbo po 40. členu ZIZ.

7. Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine (primerjaj sklep VSL II Ip 816/2019).

8. Navedeno pomeni, da izvršilno sodišče ne more presojati ničnosti izvršnice, ki v tej zadevi predstavlja izvršilni naslov. Glede na opisano naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti oziroma ničnosti izvršnice. Izvršilni postopek za to niti nima instrumentarija (primerjaj sklep VSC II Ip 58/2019), temveč je navedeno lahko le predmet pravdnega postopka. O ničnosti izvršnice bo lahko odločilo le pravdno sodišče, če bo dolžnik vloži ustrezno tožbo. Odločitev sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru je po povedanem pravilna.

9. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).