Appeal dismissed; new evidence on ownership barred due to lack of fault and procedural deadlines. New evidence on ownership barred due to lack of fault and procedural deadlines.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih sme udeleženec v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, pri čemer je treba pojem krivde razlagati smiselno (42. člen ZNP-1), torej ob upoštevanju narave, vsebine in namena posamezne vrste nepravdnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom II N 562/2021 z dne 20. 3. 2025 je sodišče prve stopnje ugotovilo: da na stavbi z ID znakom 0000, stoječi na parcelah 76/1, 76/5 in 76/7, vse k. o. ..., 1 z naslovom X., obstoji etažna lastnina (I. točka izreka); da so navedene parcele pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe (II. točka izreka); da ima stavba štiri posamezne dele, in sicer posamezni del z ID znakom 0000-1, katerega lastnica je prva nasprotna udeleženka, posamezna dela z ID znakoma 0000-2 in 0000-4, katerih lastnica je druga nasprotna udeleženka, in posamezni del z ID znakom 0000-3, katerega lastniki so predlagatelji (III. točka izreka); da v korist vsakokratnih lastnikov posameznim delom pripadajo opredeljeni idealni deleži solastnine na vseh splošnih skupnih delih stavbe (IV. točka izreka); da ima stavba šest posebnih skupnih delov, med njimi tudi dela z ID znakoma 0000-5 in 0000-9, ki služita vsakokratnim etažnim lastnikom posameznih delov z ID znaki 0000-2, 0000-3 in 0000-4, ter del z ID znakom 0000-8, ki služi vsakokratnim etažnim lastnikom posebnega dela z ID znakom 0000-4 (V. točka izreka). Odločilo je, da se bodo ustrezni zemljiškoknjižni vpisi izvedli po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sklepa (VI. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka. V pritožbi kot bistveno izpostavlja, da bi moralo glede na lego nepremičnine v obravnavani zadevi odločati Okrajno sodišče v Domžalah. Ker Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Nadalje pritožnica navaja, da je sodišče napačno ugotovilo solastninske deleže na splošnih skupnih delih stavbe. Posamezni del z ID znakom 0000-5 predstavlja sestavni del posameznega dela z ID znakom 0000-2 in bi moral biti vključen v kletno stanovanje druge nasprotne udeleženke. Ta del je v njeni izključni lasti, saj ga je skupaj s svojimi pravnimi predniki priposestvovala na podlagi listin, ki jih prilaga pritožbi. Prav tako prostora z ID znakoma 0000-9 in 0000-8 predstavljata sestavni del posameznega dela z ID znakom 0000-4, to je mansardnega stanovanja v lasti druge nasprotne udeleženke. Tudi ta dela je druga nasprotna udeleženka skupaj s svojimi pravnimi predniki priposestvovala, saj so ju več kot 50 let izključno uporabljali kot sestavni del svojega stanovanja.

Druga nasprotna udeleženka pritožbi prilaga: potrdilo z dne 20. 8. 1973 z zemljiškoknjižnim dovolilom, prodajno pogodbo z dne 17. 11. 2006, izjavo z dne 6. 3. 2025 in kupoprodajno pogodbo z dne 24. 7. 1968 z dodatkom.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na 99. in 105.a člen Zakona o sodiščih ter na sklep predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Su 132/2013 z dne 22. 1. 2013 utemeljilo krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločanje v obravnavani zadevi. Pritožnica se s temi razlogi ne sooči in zato ne vzbudi dvoma v njihovo pravilnost, posledično pa tudi ne utemelji očitka o bistveni kršitvi določb postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom II N 562/2021 z dne 20. 3. 2025 popravilo očitno pomoto pri določitvi solastninskih deležev vsakokratnih lastnikov posameznih delov na splošnih skupnih delih stavbe, storjeno v izpodbijanem sklepu. Druga nasprotna udeleženka zoper popravni sklep ni vložila pritožbe in novo določenim deležem ni nasprotovala.

7. Pritožnica v pritožbi nasprotuje določitvi delov z ID znaki 0000-5, 0000-8 in 0000-9 kot posebnih skupnih delov stavbe X. Predlaga, da del št. 5 pripade njenemu kletnemu stanovanju (0000-2), dela št. 8 in 9 pa njenemu mansardnemu stanovanju (0000-4).

8. Tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih sme udeleženec v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, 2 pri čemer je treba pojem krivde razlagati smiselno (42. člen ZNP-1), torej ob upoštevanju narave, vsebine in namena posamezne vrste nepravdnega postopka. 3

9. Po pridobitvi elaborata za vpis stavbe in delov stavbe ter parcelacije v kataster nepremičnin in po pravnomočnosti sklepa o primernosti strokovne podlage za izvedbo vpisov je sodišče udeležence pozvalo, naj se ob upoštevanju mnenja izvedenke, po katerem je stavba razdeljena na deset posameznih delov, opredelijo glede uveljavljanja izključne lastninske pravice na posameznih delih stavbe ter solastninske pravice na splošnih in posebnih skupnih delih stavbe. Pritožnica se na navedeni poziv ni odzvala. Na naroku 15. 1. 2025 je sodišče prve stopnje udeležence opozorilo, da gre za prvi narok, zaradi česar kasnejših dejstev in dokazov ne bo upoštevalo, če ne bodo izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 286. člena ZPP. Pritožnica je uveljavljala izključno lastninsko pravico na delih št. 5, 8 in 9, vendar pri tem ni navedla dejstev o morebitni spremembi namembnosti teh prostorov niti ni podala navedb o načinu pridobitve lastninske pravice na njih.

10. Druga nasprotna udeleženka v pritožbi prvič navaja, da naj bi lastninsko pravico na spornih delih pridobila na podlagi pravil o priposestvovanju. Ker je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno pozvana k podaji navedb o svojih upravičenjih na posameznih delih stavbe; na naroku opozorjena na pravila o prekluziji in njihove posledice; v pritožbi pa ne navede nobenega razloga, zaradi katerega teh navedb ni podala že pred sodiščem prve stopnje, so pritožbene navedbe o pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in pritožbi priloženi dokazi prepozni. Pritožbeno sodišče jih zato pri odločitvi ni upoštevalo.

11. Sodišče prve stopnje je odločitev, da se deli št. 5, 8 in 9 opredelijo kot posebni skupni deli, oprlo na 23. člen ZVEtL-1 in v njem določene domneve. Za vsak posamezni del je posebej obrazložilo, zakaj ga šteje za skupni del, katerim posameznim delom služi ter iz katerih razlogov. Pritožnica se do navedenih razlogov - razen s prepoznimi navedbami o pridobitvi izključne lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - ne opredeli. Pritožbeno sodišče zato zgolj pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da gre za prostore, za katere je verjetno, da so bili ob nastanku dejanske etažne lastnine namenjeni skupni rabi več etažnih lastnikov, pri čemer pritožnica ni izkazala veljavne spremembe njihovega pravnega položaja niti pridobitve izključne lastninske pravice na katerem od njih.

12. Odločba, izdana v tem postopku, ne pomeni, da je pravnomočno razsojeno o lastninski pravici udeležencev (35. člen ZVEtL-1). Pritožnica bo lahko zatrjevano lastninsko pravico na spornih delih uveljavljala v drugem postopku.

13. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ker se vse v sklepu navedene nepremičnine nahajajo v k. o. ... sodišče v nadaljevanju obrazložitve vse nepremičnine označuje brez navedbe k. o.

2 Izjema velja za nova dejstva in nove dokaze, ki so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1. Ti so vselej dopustni (34. člen ZNP-1).

3 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 717/2024 z dne 9. 5. 2024.