Appeal dismissed; bankruptcy debtor lacks capacity to act alone when proceeding affects bankruptcy estate scope.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo odgovor na tožbo z dne 11. 7. 2023.

2. Zoper navedeno odločitev se pritožuje sam toženec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da je sodišče zmotno razlagalo 386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj se omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika ne razteza na njegovo procesno sposobnost vložiti odgovor na tožbo. Vložitev odgovora na tožbo predstavlja procesno, ne pa pravno razpolaganje. Namen zakonodajalca je v tem, da se stečajnemu dolžniku prepreči razpolaganje s premoženjem na način, da bi ga podaril, prodal ali obremenil. V okvir omejitve poslovne sposobnosti sodijo le tisti posli, ki bi pomenili razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, nikakor pa te omejitve ni mogoče razumeti kot splošne (generalne) omejitve poslovne sposobnosti.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo pridružuje navedbam iz pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa ter podatkov portala AJPES izhaja, da je bil nad tožencem 8. 9. 2021 začet postopek osebnega stečaja St 0000/2020. Toženec je dne 11. 7. 2023, torej po začetku stečajnega postopka, vložil odgovor na tožbo v tej zadevi, ki se vodi zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice. Na dne 22. 11. 2023 je odgovor na tožbo vložil še stečajni upravitelj.

6. Po določbi 386. člena ZFPPIPP se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, niti s premoženjem, ki bi lahko kakor koli vplivalo na njen obseg. 1 Pri razpolaganju s tem premoženjem je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), medtem ko lahko s premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, stečajni dolžnik razpolaga samostojno.

7. Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, 2 je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg. 3

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču izpodbijanega sklepa, da na obseg stečajne mase lahko vpliva izločitvena pravica tožnice, o (ne)obstoju katere teče predmetni pravdni postopek. Z uveljavljanjem zahtevka na ugotovitev obstoja izločitvene pravice tožnica namreč zahteva, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki naj ne bi pripadalo tožencu kot stečajnemu dolžniku. Ker je skrb stečajnega upravitelja v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, je ta v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. 4 Zakaj je temu tako, povedno kažejo navedbe odgovora na tožbo v konkretni zadevi, ko stečajni dolžnik izločitvenemu zahtevku v celoti pritruje in si s tem prizadeva za zmanjšanje stečajne mase.

9. Toženec, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase, v predmetnem pravdnem postopku torej nima procesne sposobnosti. Kot tak v pravdi ne more nastopati sam, ampak v njegovem imenu procesna dejanja lahko opravlja njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). Povedano še drugače - procesna dejanja, ki jih opravi sam, se ne upoštevajo. Tožencu velja pri tem še pojasniti, da to ne velja le za njegov odgovor na tožbo, katerega je sicer prvostopno sodišče zavrglo 5 , ampak tudi za podajanje navedb, prerekanje ali priznanje dejstev ipd.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih razlogov, je pritožbo toženca, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. druga točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena ter 353. člen ZPP).

1 Prim. VSRS sklep III Ips 124/2015, VSL sklep II Cp 1260/2022.

2 Pravdna ali procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno opravlja procesna dejanja. ZPP jo veže na obstoj poslovne sposobnosti v materialnem pravu: kdor je popolnoma poslovno sposoben, je tudi procesno sposoben in lahko v pravdi samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja (prvi odstavek 77. člena ZPP).

3 Primerjaj VSRS sklep II DoR 21/2017, VSL sklep II Cp 1260/2022, VSL sklep II Cp 336/2019,VSL sklep II Cp 1278/2015, VSL sklep I Cp 994/2015, VSL sklep I Cpg 367/2010.

4 Glej VSRS Sklep III Ips 124/2015.

5 Prvostopnemu sodišču toženčevega odgovora na tožbo niti ne bi bilo potrebno zavreči, saj bi ga lahko kot neupoštevnega zgolj prezrlo.