Appeal dismissed; debtor failed to prove non-receipt of bankruptcy petition despite prior knowledge of proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's decision to initiate personal bankruptcy proceedings. The debtor argued he did not receive the petition, claiming a virtual office handled his mail, but the court found he knew about the proceedings and failed to prove non-receipt. The court ruled that since the debtor was aware of the process, he was obligated to ensure mail delivery to his registered address, and the petition was validly served via fiction.
Legislator headnote
AI generatedZPP 139. odst. 3; ZFPPIPP 14. odst. 4: A debtor aware of pending bankruptcy proceedings must ensure receipt of documents at their registered address; failure to do so does not invalidate service by fiction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik je po prvem pritožbenem postopku vedel, da zoper njega teče predhodni postopek za začetek stečajnega postopka in bi zato moral sam poskrbeti za prejem pošte na danem naslovu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pričelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom. Ugotovilo, da je bil ob izdaji sklepa vpisan v Poslovnem registru Slovenije kot podjetnik oziroma zasebnik s podatki A., poslovno svetovanje B. B., s. p., C. cesta 10, Ljubljana. Za upravitelja je imenovalo D. D.
2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je iz vseh pritožbenih razlogov laično pritožil osebni dolžnik in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je zaradi ugovora dolžnika opravilo narok za začetek stečajnega postopka, katerega pa se dolžnik, kljub temu, da je bil nanj pravilno vabljen, ni udeležil.
5. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je ob ponovnem vročanju predloga za začetek stečajnega postopka 1 le-tega vročalo na naslov, ki je vpisan v poslovnem registru, to je C. cesta 10 in na naslov, ki ga je navedel dolžnik v pritožbi. Pošiljka se je iz naslova, ki ga je navedel dolžnik v pritožbi, vrnila z oznako "preseljen". Sodišče prve stopnje mu je za to pošiljko vročalo še na naslov E. ulica 4 v Ljubljani, ki izhaja iz centralnega registra prebivalstva. Predlog za začetek stečajnega postopka na naslovu, vpisanem v poslovnem registru, to je C. cesta 10, je bila vročan s „fikcijo“, to je po 141. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se subsidiarno uporablja v postopkih zaradi insolventnosti v skladu z določbo 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dne 30. 11. 2024, pošiljka na naslovu E. ulica 4 v Ljubljani pa je bila prav tako vročena s „fikcijo“ dne 20. 12. 2014, kar je vse razvidno iz vročilnic pri PD 3.
6. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da dolžnik ni prejel predloga za začetek stečaja. Pritožba tudi ne navede nobenih konkretnih trditev, da to ne drži. Poleg tega pritožbeno sodišče opozarja, da je dolžnik po prvem pritožbenem postopku vedel, da zoper njega teče predhodni postopek za začetek stečajnega postopka in bi zato moral sam poskrbeti za prejem pošte na danem naslovu. Zato so pavšalne in neupoštevne trditve glede sklenjene pogodbe za najem virtualne pisarne na naslovu F. ulica 1, Ljubljana, da mu tam določena oseba prevzema vso pošto in mu jo pošilja skenirano po mailu. Kot je bilo že navedeno v prvotnem sklepu višjega sodišča Cst 252/2024, se po določbi tretjega odstavka 139. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZPP fizičnim osebam, ki so samostojni podjetniki in opravljajo dejavnost, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Sodišče prve stopnje je zato, da bi zagotovilo dolžniku pravico do izjave, vročalo pošiljko tako na naslov iz poslovnega registra, kot na njegov osebni naslov, ki izhaja iz centralnega registra prebivalstva, zato so pritožbene trditve, da predloga za začetek postopka ni prejel, neizkazane.
7. Tudi pritožnikova navedba, da ponovno sodišče ali pošta ni pravilno poslala pošiljke, v kateri je bilo vabilo na narok in se zato naroka ni mogel udeležiti, ne drži, saj je iz vročilnice (pri PD 51) razvidno, da je vabilo na narok prejel 25. 7. 2025 in podpisal prejem. Enako je podpisal prejem upnikove vloge z dne 8. 7. 2025, in sicer jo je prejel 25. 7. 2025 (pri PD 50). Glede na navedeno pritožnikovim navedbam o neprejemu pošiljk in vabila ni mogoče verjeti, saj jih listine v spisu ne potrjujejo.
8. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je podana insolventnost dolžnika na podlagi četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki določa, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik ni sposoben poravnavati svojih zapadlih obveznosti v določenem obdobju (trajnejša nelikvidnost ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP).
9. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagateljica, upnica Finančna uprava Republike Slovenije, izkazala, da ji je dolžnik na dan predloga iz naslova davkov in prispevkov dolgoval 45.559,00 EUR, na dan 23. 6. 2025 pa že 67.384,95 EUR. Ta obstoj terjatve in tudi zamuda izhaja iz seznama izvršilnih naslovov z dne 28. 6. 2024 (priloga 1 k PD 1).
10. Pritožnik je v prvi pritožbi in v ugovoru navajal, da bo obveznosti do upnice poravnal, če mu bo dovoljeno obročno odplačilo dolga. Upnica je v vlogi z dne 4. 2. 2025 med drugim navedla, da dolg do nje še vedno obstoji in da je dolžnik trajneje nelikviden, saj gre za neplačevanje obveznosti od leta 2021 dalje. Kljub temu pa je sodišču predlagala, da je odložilo odločanje o njenem predlogu za začetek stečajnega postopka za šest mesecev oziroma do 21. 6. 2025 zaradi možnosti poplačila dolga v celoti. Upnica je nato z vlogo 8. 7. 2025 sodišču prve stopnje sporočila, da vztraja pri predlogu za začetek stečajnega postopka in priložila obvestilo dolga na dan 23. 6. 2025, iz katerega je razvidno, da na ta dan dolžnik dolguje že 67.384,95 EUR.
11. Za presojo insolventnosti dolžnika je pomembno, da priznava dolg do upnice. Pri tem pa ponavlja, da se bo dogovoril o obročnem plačilu svojih terjatev, kar mu je upnica že omogočila, pa ni niti v majhnem znesku tega poravnal glede na to, da mu je v pol leta obveznost narasla za več kot 10.000 EUR. Prav tako pa ne drži njegova trditev, da terjatev predlagateljice še ni zapadla. Upnica je predložila izvršilne naslove zapadlih obveznosti iz leta 2021. Pritožnikove trditve, da ima terjatev do svojega dolžnika, pa so prepozne, saj bi jih moral navajati in dokazati do naroka za obravnavo ugovora zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja (286. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
12. Glede pritožbene navedbe, da ima dolžnik odprte račune v tujini in da je v nasprotju z evropskim pravnim redom določilo, da mora imeti odprt vsaj en račun v R Sloveniji, pritožbeno sodišče odgovarja, da ni pomembna, glede na to, da je sodišče prve stopnje insolventnost dolžnika ugotovilo na podlagi določbe četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki določa insolventnost na podlagi neizpodbojne domneve, da je pritožnik kot podjetnik več kot dva meseca dolžan plačilo davkov in prispevkov, kar tudi sam implicitno priznava.
13. Glede na vse navedeno pritožbeni razlogi pritožnika niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je tudi uspešno prestal pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
1 V tej zadevi višje sodišče drugič odloča, saj je bil prvi sklep sodišča prve stopnje zaradi kršitve pravice do izjave zaradi nepravilnega vročanja razveljavljen in vrnjen sodišču prve stopnje v nov postopek.