Appeal dismissed; concurrent partition proceedings preclude separate ownership claim in later suit.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker že teče nepravdni postopek za razdružitev skupnega premoženja, ki vključuje tudi sporno nepremičnino, kasneje začeti pravdni postopek glede zahtevka za delitev te nepremičnine ni dovoljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo lastninske pravice glede parcele 0000 40/24 v korist tožnika.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Toženka je v nepravdnem postopku predlagala, naj se solastnina glede parcele 0000 40/24 deli civilno - bodisi z izplačilom solastninskega deleža bodisi s prodajo in delitvijo kupnine. Sam v pravdi uveljavlja lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo utemeljuje z različnimi deleži na skupnem premoženju in drugačnim obsegom skupnega premoženja, v nepravdnem postopku gre tako za delitev na podlagi enakih deležev, v pravdnem pa je spor o predmetu delitve in velikosti deležev. Ker ne gre za isti zahtevek, nepravdni postopek ni ovira za uveljavitev lastninske tožbe (VS RS II Ips 117/93 z dne 22. 9. 1993). Tako stališče potrjuje tudi sklep o prekinitvi nepravdnega postopka.

Napačen je argument, da je delitev skupnega premoženja izjemoma možna v pravdi. V danem primeru niso podani razlogi, ki bi utemeljevali izjemo.

Po pravilih Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti deležev (155. člen), v primeru spora pa udeležence napoti na pravdo (9. člen). Tak spor je med strankama podan. Odločitev o prekinitvi nepravdnega postopka je zato pravilna, izpodbijani sklep pa napačen.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o obstoju litispendence glede zavrženega dela tožbe temelji na ugotovitvah, - da je tožnik vložil tožbo, v kateri je poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem zahteval tudi delitev na način, da postane lastnik nepremičnine 0000 40/24, - da je bila tožba vročena toženki 21. 5. 2024, - da je toženka 29. 2. 2024 vložila predlog za razdružitev solastnine glede navedene nepremičnine.

6. Izpodbijani sklep temelji na stališču, da o isti stvari tečeta dva postopka in da tožba v kasneje začetem postopku ni dovoljena (tretji odstavek 189. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeni očitki o zmotnosti stališča niso utemeljeni.

7. Zavrženje tožbe se nanaša na zahtevek, s katerim je tožnik zahteval delitev nepremičnine v skupni lasti pravdnih strank. Ne nanaša se na zahtevke glede obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Pritožbeni argument, da se v nepravdnem postopku ne odloča o spornih vprašanjih glede predmeta delitve in velikosti deležev in da je nepravdni postopek prav iz tega razloga že prekinjen, zato ne more vplivati na pravilnost stališča o nedopustnosti tožbe v delu, v katerem je predlagana delitev. Sklicevanje na stališče VS RS v zadevi II Ips 117/93 ne podpira drugačnega izida že iz razloga, ker je šlo v tisti zadevi za presojo o dopustnosti sočasnega teka postopka za ureditev meje in pravde za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. V obravnavani zadevi teče postopek o isti stvari, tj. o načinu delitve nepremičnine v skupni lasti udeležencev v dveh postopkih. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da kasneje začeti postopek ni dovoljen.

8. Razlogi sklepa o tem, kdaj je izjemoma dovoljena delitev v pravdnem postopku, so obrobnega pomena. Sicer pa zatrjevanje, da nobena od izjem za delitev v pravdi ni podana, pritožniku ni v korist. V pritožbi si namreč prizadeva za dovoljenost tožbe v delu, v katerem zahteva delitev v pravdi.

9. Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na smiselni uporabi 164. člena ZPP.